SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI
Že prva znanstvena definicija kulture, kot jo navaja Godina (1998: 84), »kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, umetnost, moralo, zakone, običaje in katerekoli druge sposobnosti in navade, ki jih človek pridobi kot član družbe«(Tylor 1994/1871: 1), poudari poleg naučenosti in značaja...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2004-01-01
|
| Series: | Dve Domovini |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12450 |
| _version_ | 1797834326039068672 |
|---|---|
| author | Ksenija Vesenjak |
| author_facet | Ksenija Vesenjak |
| author_sort | Ksenija Vesenjak |
| collection | DOAJ |
| description | Že prva znanstvena definicija kulture, kot jo navaja Godina (1998: 84), »kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, umetnost, moralo, zakone, običaje in katerekoli druge sposobnosti in navade, ki jih človek pridobi kot član družbe«(Tylor 1994/1871: 1), poudari poleg naučenosti in značaja družbenosti kulture, predvsm kulturno prenosljivost, transmisivnost, tako v diahroni kot sinhroni perspektivi. Element prenosljivosti pa je skupen tudi vsem poznejšim definicijam kulture. V članku Slovenci na Tasmaniji, ki je povzetek mojega diplomskega dela Ohranjanje etnične identitete Slovencev na avstralski Tasmaniji, se ukvarjam prav z problemom prenašanja, ohranjanja kulture v smislu ohranjanje etnične identitete Slovencev. Za zbiranje etnograskega gradiva, sem izbrala terensko delo med Slovenci na Tasmaniji. Tam sem v času med 14. 11. in 19. 12. 2002 intervjujala 32 informatorjev in posnela 20 radijskih kaset oziroma 26.5 ur gradiva. Po vrnitvi s terena je na bilo to gradivo temeljnega pomena in je usmerjalo obdelavo podatkov in izbiro teorij. Tako se je moja analiza začela z odgovori in ne z vprašanji, dejstva so izbirala teorijo in ne obratno. V članku sem se osredotočila predvsem na etnografski del diplomskega dela. Ugotovitve iz življenja slovenskih izseljencev na Tasmaniji sem strnila v posamezna poglavja in podpoglavja. Prve strani so tako namenjene kratkemu pregledu migracij na Tasmanijo in današnji etnični strukturi prebivalcev. Temu sledi niz dejstev kot je število, starost, rojstni kraj, kraj bivanja in čas bivanja na Tasmaniji, izobrazba, delo, zakonski stan, družinsko življenje. Zadnji sklop so vprašanja, ki zahtevajo bolj poglobljeno analizo: razlog prihoda na Tasmanijo, njeno doživljanje takrat in danes, jezik, poznavanje angleškega jezika in učenje, uporaba slovenskega jezika takrat in danes, prenašanje slovenskega jezika na otroke in imena otrok, medsebojno druženje in izražanje pripadnosti na ravni skupnosti, izražanje pripadnosti na osebni ravni, stik s slovenijo, pojmovanje doma - Slovenija ali Avstralija.
Pri preučevanju primerov kot je bil moj, je po navadi smiseln kompromis med tistim, kar bi bilo idealno raziskati in tistim, kar je realno izvedljivo in še vedno znanstveno korektno. Zaradi preobsežnosti se nisem posebej ukvarjala z zgodovino migracij v Avstraliji in na Tasmaniji. Tudi podatki o današnji etnični strukturi na Tasmaniji so zgolj informativni. Prav tako se nisem ukvarjala s pregledom izseljevanja iz slovenskega etničnega prostora. Vem tudi, da če bi želeli preučiti celoten proces prenosa slovenske kulture na eni strani in vključevanja v avstralsko kulturo na drugi strani, bi morali k preučevani skupini priključiti še najmanj njihove potomce, se pravi drugo generacijo. Prav tako bi bilo zanimivo vključiti v preučevanje tudi 'povratnike', se pravi tiste, ki so se po dolgoletnem bivanju na Tasmaniji vrnili v Slovenijo. Hkrati je tudi izpadla primerjava med različnimi generacijami izseljencev, saj je generacija na Tasmaniji starostno precej homogena.
Intervjuji so bili posneti v kar se da sproščenem vzdušju v njihovih domovih. Tam tudi zato, da sem po ali pred njimi lahko opazovala podobo stanovanja (torej, ali bom kjerkoli našla kaj, kar bi izdajalo, da tam živi Slovenec). Ponavadi so pogovori, ki so v povprečju trajali nekaj več kot 50 minut, potekali ob kakšni slovenski hrani in pijači, poslušanju glasbe, sami so mi pokazali, kar so želeli. V stiku pa sem bila s svojimi informatorji praviloma vsaj nekaj dni. V sklepnih mislih na koncu med glavnimi ugotovitvami lahko povzamem naslednje. Osnovni pogoj, da se neka kultura lahko preneša v diahroni in sinhroni perspektivi, je v prvi vrsti fizični obstoj njenih posameznikov. Na podlagi dobljenih podatkov iz terenskega dela na Tasmaniji, lahko sklenem, da zaradi relativno visoke starosti informatorjev in nikakršnega novega dotoka novih priseljncev na to otoško državo v zadnjih desetih letih, v manj kot 50-ih letih Slovencev na avstralski Tasmaniji ne bo več. Tudi zato je pričujoč članek in diplomsko delo eden redkih, a ne edinih zapisov o skupini Slovencev na Tasmaniji. |
| first_indexed | 2024-04-09T14:37:33Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-009fed874cac4108a0dd163e3b3c1414 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 0353-6777 1581-1212 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-04-09T14:37:33Z |
| publishDate | 2004-01-01 |
| publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
| record_format | Article |
| series | Dve Domovini |
| spelling | doaj.art-009fed874cac4108a0dd163e3b3c14142023-05-03T11:41:23ZengZRC SAZU, Založba ZRCDve Domovini0353-67771581-12122004-01-012018409SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJIKsenija VesenjakŽe prva znanstvena definicija kulture, kot jo navaja Godina (1998: 84), »kultura je kompleksna celota, ki vsebuje znanje, vero, umetnost, moralo, zakone, običaje in katerekoli druge sposobnosti in navade, ki jih človek pridobi kot član družbe«(Tylor 1994/1871: 1), poudari poleg naučenosti in značaja družbenosti kulture, predvsm kulturno prenosljivost, transmisivnost, tako v diahroni kot sinhroni perspektivi. Element prenosljivosti pa je skupen tudi vsem poznejšim definicijam kulture. V članku Slovenci na Tasmaniji, ki je povzetek mojega diplomskega dela Ohranjanje etnične identitete Slovencev na avstralski Tasmaniji, se ukvarjam prav z problemom prenašanja, ohranjanja kulture v smislu ohranjanje etnične identitete Slovencev. Za zbiranje etnograskega gradiva, sem izbrala terensko delo med Slovenci na Tasmaniji. Tam sem v času med 14. 11. in 19. 12. 2002 intervjujala 32 informatorjev in posnela 20 radijskih kaset oziroma 26.5 ur gradiva. Po vrnitvi s terena je na bilo to gradivo temeljnega pomena in je usmerjalo obdelavo podatkov in izbiro teorij. Tako se je moja analiza začela z odgovori in ne z vprašanji, dejstva so izbirala teorijo in ne obratno. V članku sem se osredotočila predvsem na etnografski del diplomskega dela. Ugotovitve iz življenja slovenskih izseljencev na Tasmaniji sem strnila v posamezna poglavja in podpoglavja. Prve strani so tako namenjene kratkemu pregledu migracij na Tasmanijo in današnji etnični strukturi prebivalcev. Temu sledi niz dejstev kot je število, starost, rojstni kraj, kraj bivanja in čas bivanja na Tasmaniji, izobrazba, delo, zakonski stan, družinsko življenje. Zadnji sklop so vprašanja, ki zahtevajo bolj poglobljeno analizo: razlog prihoda na Tasmanijo, njeno doživljanje takrat in danes, jezik, poznavanje angleškega jezika in učenje, uporaba slovenskega jezika takrat in danes, prenašanje slovenskega jezika na otroke in imena otrok, medsebojno druženje in izražanje pripadnosti na ravni skupnosti, izražanje pripadnosti na osebni ravni, stik s slovenijo, pojmovanje doma - Slovenija ali Avstralija. Pri preučevanju primerov kot je bil moj, je po navadi smiseln kompromis med tistim, kar bi bilo idealno raziskati in tistim, kar je realno izvedljivo in še vedno znanstveno korektno. Zaradi preobsežnosti se nisem posebej ukvarjala z zgodovino migracij v Avstraliji in na Tasmaniji. Tudi podatki o današnji etnični strukturi na Tasmaniji so zgolj informativni. Prav tako se nisem ukvarjala s pregledom izseljevanja iz slovenskega etničnega prostora. Vem tudi, da če bi želeli preučiti celoten proces prenosa slovenske kulture na eni strani in vključevanja v avstralsko kulturo na drugi strani, bi morali k preučevani skupini priključiti še najmanj njihove potomce, se pravi drugo generacijo. Prav tako bi bilo zanimivo vključiti v preučevanje tudi 'povratnike', se pravi tiste, ki so se po dolgoletnem bivanju na Tasmaniji vrnili v Slovenijo. Hkrati je tudi izpadla primerjava med različnimi generacijami izseljencev, saj je generacija na Tasmaniji starostno precej homogena. Intervjuji so bili posneti v kar se da sproščenem vzdušju v njihovih domovih. Tam tudi zato, da sem po ali pred njimi lahko opazovala podobo stanovanja (torej, ali bom kjerkoli našla kaj, kar bi izdajalo, da tam živi Slovenec). Ponavadi so pogovori, ki so v povprečju trajali nekaj več kot 50 minut, potekali ob kakšni slovenski hrani in pijači, poslušanju glasbe, sami so mi pokazali, kar so želeli. V stiku pa sem bila s svojimi informatorji praviloma vsaj nekaj dni. V sklepnih mislih na koncu med glavnimi ugotovitvami lahko povzamem naslednje. Osnovni pogoj, da se neka kultura lahko preneša v diahroni in sinhroni perspektivi, je v prvi vrsti fizični obstoj njenih posameznikov. Na podlagi dobljenih podatkov iz terenskega dela na Tasmaniji, lahko sklenem, da zaradi relativno visoke starosti informatorjev in nikakršnega novega dotoka novih priseljncev na to otoško državo v zadnjih desetih letih, v manj kot 50-ih letih Slovencev na avstralski Tasmaniji ne bo več. Tudi zato je pričujoč članek in diplomsko delo eden redkih, a ne edinih zapisov o skupini Slovencev na Tasmaniji.https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12450 |
| spellingShingle | Ksenija Vesenjak SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI Dve Domovini |
| title | SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI |
| title_full | SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI |
| title_fullStr | SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI |
| title_full_unstemmed | SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI |
| title_short | SLOVENCI NA AVSTRALSKI TASMANIJI |
| title_sort | slovenci na avstralski tasmaniji |
| url | https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12450 |
| work_keys_str_mv | AT ksenijavesenjak slovencinaavstralskitasmaniji |