Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in...
Main Authors: | , |
---|---|
Format: | Article |
Language: | deu |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2022-07-01
|
Series: | Arheološki Vestnik |
Subjects: | |
Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964 |
_version_ | 1811267721432662016 |
---|---|
author | Miha Mlinar Sneža Tecco Hvala |
author_facet | Miha Mlinar Sneža Tecco Hvala |
author_sort | Miha Mlinar |
collection | DOAJ |
description | Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet.
O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje. |
first_indexed | 2024-04-12T21:07:52Z |
format | Article |
id | doaj.art-03cb92fcf2da443f8a31e68467ad681e |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 1581-1204 0570-8966 |
language | deu |
last_indexed | 2024-04-12T21:07:52Z |
publishDate | 2022-07-01 |
publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
record_format | Article |
series | Arheološki Vestnik |
spelling | doaj.art-03cb92fcf2da443f8a31e68467ad681e2022-12-22T03:16:39ZdeuZRC SAZU, Založba ZRCArheološki Vestnik1581-12040570-89662022-07-017339746910.3986/AV.73.1116747Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanjaMiha MlinarSneža Tecco Hvalahttps://orcid.org/0000-0003-4419-1331Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet. O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje.https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964severozahodna slovenijaposočjesvetolucijska kulturna skupinastarejša železna dobahalštatska dobaposelitevnaseljagrobiščadepojikultna mestakomunikacije |
spellingShingle | Miha Mlinar Sneža Tecco Hvala Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja Arheološki Vestnik severozahodna slovenija posočje svetolucijska kulturna skupina starejša železna doba halštatska doba poselitev naselja grobišča depoji kultna mesta komunikacije |
title | Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja |
title_full | Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja |
title_fullStr | Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja |
title_full_unstemmed | Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja |
title_short | Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja |
title_sort | poselitvena slika pososke svetolucijske skupine nova najdisca in spoznanja |
topic | severozahodna slovenija posočje svetolucijska kulturna skupina starejša železna doba halštatska doba poselitev naselja grobišča depoji kultna mesta komunikacije |
url | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964 |
work_keys_str_mv | AT mihamlinar poselitvenaslikapososkesvetolucijskeskupinenovanajdiscainspoznanja AT snezateccohvala poselitvenaslikapososkesvetolucijskeskupinenovanajdiscainspoznanja |