Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja

Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Miha Mlinar, Sneža Tecco Hvala
Format: Article
Language:deu
Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 2022-07-01
Series:Arheološki Vestnik
Subjects:
Online Access:https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964
_version_ 1811267721432662016
author Miha Mlinar
Sneža Tecco Hvala
author_facet Miha Mlinar
Sneža Tecco Hvala
author_sort Miha Mlinar
collection DOAJ
description Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet. O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje.
first_indexed 2024-04-12T21:07:52Z
format Article
id doaj.art-03cb92fcf2da443f8a31e68467ad681e
institution Directory Open Access Journal
issn 1581-1204
0570-8966
language deu
last_indexed 2024-04-12T21:07:52Z
publishDate 2022-07-01
publisher ZRC SAZU, Založba ZRC
record_format Article
series Arheološki Vestnik
spelling doaj.art-03cb92fcf2da443f8a31e68467ad681e2022-12-22T03:16:39ZdeuZRC SAZU, Založba ZRCArheološki Vestnik1581-12040570-89662022-07-017339746910.3986/AV.73.1116747Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanjaMiha MlinarSneža Tecco Hvalahttps://orcid.org/0000-0003-4419-1331Prostor posoške skupnosti iz starejše železne dobe (8.–4. st. pr. n. št.), znane kot svetolucijska halštatska kulturna skupina, zaznamujejo različne geomorfološke značilnosti in naravne danosti. Najstarejše jedro stalne poselitve se je izoblikovalo ob naravnih poteh, ki vodijo ob Nadiži in Soči iz Furlanske nižine oz. iz zaledja severnega Jadrana v alpski visokogorski svet. O stalni poselitvi na začetku železne dobe pričajo predvsem grobišča, medtem ko je v naseljih zaradi skromne raziskanosti starejše obdobje (8.–6. st. pr. n. št.) slabše prepoznavno. Grobovi iz starejših faz kažejo na manjše lokalne skupnosti, grobni pridatki pa ne izražajo večjih družbenih razlik. Družbeno razslojevanje je zaznavno v mlajših fazah (6. do 4. st. pr. n. št.), ko se ob prevladujočem pokopu sežganih ostankov v preprosto grobno jamo, pokrito s kamnito ploščo, poja- vijo tudi maloštevilni žarni grobovi v obliki kamnite skrinje in z bogatejšimi pridatki. V mlajšem obdobju je naselje na Mostu na Soči doseglo največji obseg in se razvilo v glavno regionalno središče z zgodnjeurbanimi značilnostmi. V 6. in 5. st. pr. n. št. je opazna tudi ekspanzija te skupnosti, zrasla so nova manjša naselja. Večinoma so bila deloma utrjena, v neutrjenih bi lahko videli naselja drugega ranga. V 4. st. pr. n. št. so sledili pretresi in spremembe, ki so privedli do dezintegracije skupnosti. Prebivalstvo se je iz starih aglomeracij umaknilo v stranske doline in bolj hribovite predele, v grobnih in daritvenih obredjih pa je v znatnejši meri prisotno orožje.https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964severozahodna slovenijaposočjesvetolucijska kulturna skupinastarejša železna dobahalštatska dobaposelitevnaseljagrobiščadepojikultna mestakomunikacije
spellingShingle Miha Mlinar
Sneža Tecco Hvala
Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
Arheološki Vestnik
severozahodna slovenija
posočje
svetolucijska kulturna skupina
starejša železna doba
halštatska doba
poselitev
naselja
grobišča
depoji
kultna mesta
komunikacije
title Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
title_full Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
title_fullStr Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
title_full_unstemmed Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
title_short Poselitvena slika posoške/svetolucijske skupine – nova najdišča in spoznanja
title_sort poselitvena slika pososke svetolucijske skupine nova najdisca in spoznanja
topic severozahodna slovenija
posočje
svetolucijska kulturna skupina
starejša železna doba
halštatska doba
poselitev
naselja
grobišča
depoji
kultna mesta
komunikacije
url https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10964
work_keys_str_mv AT mihamlinar poselitvenaslikapososkesvetolucijskeskupinenovanajdiscainspoznanja
AT snezateccohvala poselitvenaslikapososkesvetolucijskeskupinenovanajdiscainspoznanja