Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku

V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Peter KOZMUS
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2011-12-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588
_version_ 1797390855035682816
author Peter KOZMUS
author_facet Peter KOZMUS
author_sort Peter KOZMUS
collection DOAJ
description V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.
first_indexed 2024-03-08T23:23:22Z
format Article
id doaj.art-07bf3f18b022484eada7e45d6ea47853
institution Directory Open Access Journal
issn 1854-1941
language English
last_indexed 2024-03-08T23:23:22Z
publishDate 2011-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Acta Agriculturae Slovenica
spelling doaj.art-07bf3f18b022484eada7e45d6ea478532023-12-14T22:14:28ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412011-12-01982Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadkuPeter KOZMUS0Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588čebelepodvrstekranjska čebelaApis mellifera carnicahibridizacijazadek
spellingShingle Peter KOZMUS
Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
Acta Agriculturae Slovenica
čebele
podvrste
kranjska čebela
Apis mellifera carnica
hibridizacija
zadek
title Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
title_full Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
title_fullStr Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
title_full_unstemmed Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
title_short Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
title_sort ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske cebele apis mellifera carnica pollman v sloveniji na podlagi obarvanosti obrockov na zadku
topic čebele
podvrste
kranjska čebela
Apis mellifera carnica
hibridizacija
zadek
url https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588
work_keys_str_mv AT peterkozmus ugotavljanjestopnjehibridizacijepopulacijekranjskecebeleapismelliferacarnicapollmanvslovenijinapodlagiobarvanostiobrockovnazadku