Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku
V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2011-12-01
|
Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588 |
_version_ | 1797390855035682816 |
---|---|
author | Peter KOZMUS |
author_facet | Peter KOZMUS |
author_sort | Peter KOZMUS |
collection | DOAJ |
description |
V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji.
|
first_indexed | 2024-03-08T23:23:22Z |
format | Article |
id | doaj.art-07bf3f18b022484eada7e45d6ea47853 |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 1854-1941 |
language | English |
last_indexed | 2024-03-08T23:23:22Z |
publishDate | 2011-12-01 |
publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
record_format | Article |
series | Acta Agriculturae Slovenica |
spelling | doaj.art-07bf3f18b022484eada7e45d6ea478532023-12-14T22:14:28ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412011-12-01982Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadkuPeter KOZMUS0Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana V Sloveniji je kranjska čebela (Apis mellifera carnica Pollman 1879) avtohtona in zaščitena čebelja podvrsta. Glede na morfološke karakteristike je uvrščena v jugovzhodno evropsko skupino čebel in je druga najbolj razširjena podvrsta čebel na svetu. Slovenija je priznana za izvorno območje kranjske čebele, njeno ohranjanje pa je tudi zakonsko določeno. V zadnjem obdobju v populaciji kranjske čebele v Sloveniji opažamo vse več čebel z rumenimi obročki na zadku, ki za kranjsko čebelo niso značilni in so posledica križanj z drugimi podvrstami medonosne čebele. Na stanje v populaciji kranjske čebele v Sloveniji imajo vpliv tako čebelarji (trgovina z maticami in čebeljimi družinami, prevažanje čebel) kot tudi naravne razmere in mešanje sosednjih populacij po naravni poti. Da bi ugotovili, kolikšen del križancev-hibridov je prisotnih v populaciji kranjske čebele v Sloveniji, smo izvedli morfološko analizo obarvanosti obročkov na zadku čebel delavk. Ugotovili smo, da je največji odstotek čebel z rumenimi obročki na zadku prisoten na zahodnem delu Slovenije ob meji z Italijo (obalno kraška in goriška regija) ter na Koroškem. V povprečju je v populaciji kranjske čebele v Sloveniji 5,6 % čebel z rumenimi obročki na zadku. Nadaljnja križanja bi lahko vodila k izgubi morfoloških, etoloških in genetskih karakteristik, značilnih za kranjsko čebelo ter s tem izgubo avtohtone kranjske čebele v Sloveniji. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588čebelepodvrstekranjska čebelaApis mellifera carnicahibridizacijazadek |
spellingShingle | Peter KOZMUS Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku Acta Agriculturae Slovenica čebele podvrste kranjska čebela Apis mellifera carnica hibridizacija zadek |
title | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku |
title_full | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku |
title_fullStr | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku |
title_full_unstemmed | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku |
title_short | Ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske čebele (Apis mellifera carnica Pollman) v Sloveniji na podlagi obarvanosti obročkov na zadku |
title_sort | ugotavljanje stopnje hibridizacije populacije kranjske cebele apis mellifera carnica pollman v sloveniji na podlagi obarvanosti obrockov na zadku |
topic | čebele podvrste kranjska čebela Apis mellifera carnica hibridizacija zadek |
url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14588 |
work_keys_str_mv | AT peterkozmus ugotavljanjestopnjehibridizacijepopulacijekranjskecebeleapismelliferacarnicapollmanvslovenijinapodlagiobarvanostiobrockovnazadku |