Tipologija besednega reda in romanski jeziki
V želji, da bi pojasnil sintaktični razvoj od latinščine do romanskih jezikov, skuša avtor pretehtati možnosti, ki jih nudi sodobna tipologija besednega reda; ta temelji na teoretičnih podmenah, ki naj bi bile v stanju, da upoštevajo statistične pravilnosti, kot jih je bil zasnoval Greenberg. Za te...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
1984-12-01
|
| Series: | Linguistica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/linguistica/article/view/4761 |
| _version_ | 1797949094518325248 |
|---|---|
| author | Lorenzo Renzi |
| author_facet | Lorenzo Renzi |
| author_sort | Lorenzo Renzi |
| collection | DOAJ |
| description |
V želji, da bi pojasnil sintaktični razvoj od latinščine do romanskih jezikov, skuša avtor pretehtati možnosti, ki jih nudi sodobna tipologija besednega reda; ta temelji na teoretičnih podmenah, ki naj bi bile v stanju, da upoštevajo statistične pravilnosti, kot jih je bil zasnoval Greenberg. Za temeljno jezikovno strukturo imamo strukturo glava/spreminjevalec, in ta je v osnovi notranje zgradbe sintagme in stavka. Ta tipologija razlikuje dva osnovna tipa jezikov, zaznamuje pa ju linearnost: spreminjevalec stoji levo od glave ali obratno. Po Antinuccijevi terminologiji govorimo o levem ali o desnem tipu. Prvotni indoevropski jezik je bil levega tipa, romanski jeziki pa so po večini desnega tipa; tako kot slovanski in germanski. Latinščina bi predstavljala nekak vmesni, čeprav v osnovi vendarle levi tip. Pri takem gledanju je mogoče razložiti različne sintaktične pojave v razvoju od latinščine do romanskih jezikov; vsi seveda nimajo opraviti z besednim redom. Avtor ugotavlja nekatera razhajanja med členi romanske jezikovne družine: nekateri od njih ohranjajo stari besedni red, torej levi tip. Vendar pa taki primeri le potrjujejo veljavnost tipološke perspektive: kjer kaže že latinščina inovacije, torej pojave desnega tipa, so desnega tipa tudi pojavi v romanskih jezikih. Romanski jeziki ne kažejo pektive: kjer kaže že latinščina inovacije, torej pojave desnega tipa, so desnega tipa tudi pojavi v romanskih jezikih. Romanski jeziki ne kažejo nobenega pojava na levo, torej nobenega konservativizma, če je tako značilno črto opustila že latinščina.
|
| first_indexed | 2024-04-10T21:53:59Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-07f07ac07cd44cc08efbd735e33b51a2 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 0024-3922 2350-420X |
| language | deu |
| last_indexed | 2024-04-10T21:53:59Z |
| publishDate | 1984-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Linguistica |
| spelling | doaj.art-07f07ac07cd44cc08efbd735e33b51a22023-01-18T09:55:27ZdeuUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Linguistica0024-39222350-420X1984-12-0124110.4312/linguistica.24.1.27-59Tipologija besednega reda in romanski jezikiLorenzo Renzi V želji, da bi pojasnil sintaktični razvoj od latinščine do romanskih jezikov, skuša avtor pretehtati možnosti, ki jih nudi sodobna tipologija besednega reda; ta temelji na teoretičnih podmenah, ki naj bi bile v stanju, da upoštevajo statistične pravilnosti, kot jih je bil zasnoval Greenberg. Za temeljno jezikovno strukturo imamo strukturo glava/spreminjevalec, in ta je v osnovi notranje zgradbe sintagme in stavka. Ta tipologija razlikuje dva osnovna tipa jezikov, zaznamuje pa ju linearnost: spreminjevalec stoji levo od glave ali obratno. Po Antinuccijevi terminologiji govorimo o levem ali o desnem tipu. Prvotni indoevropski jezik je bil levega tipa, romanski jeziki pa so po večini desnega tipa; tako kot slovanski in germanski. Latinščina bi predstavljala nekak vmesni, čeprav v osnovi vendarle levi tip. Pri takem gledanju je mogoče razložiti različne sintaktične pojave v razvoju od latinščine do romanskih jezikov; vsi seveda nimajo opraviti z besednim redom. Avtor ugotavlja nekatera razhajanja med členi romanske jezikovne družine: nekateri od njih ohranjajo stari besedni red, torej levi tip. Vendar pa taki primeri le potrjujejo veljavnost tipološke perspektive: kjer kaže že latinščina inovacije, torej pojave desnega tipa, so desnega tipa tudi pojavi v romanskih jezikih. Romanski jeziki ne kažejo pektive: kjer kaže že latinščina inovacije, torej pojave desnega tipa, so desnega tipa tudi pojavi v romanskih jezikih. Romanski jeziki ne kažejo nobenega pojava na levo, torej nobenega konservativizma, če je tako značilno črto opustila že latinščina. https://journals.uni-lj.si/linguistica/article/view/4761Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| spellingShingle | Lorenzo Renzi Tipologija besednega reda in romanski jeziki Linguistica Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title_full | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title_fullStr | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title_full_unstemmed | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title_short | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| title_sort | tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| topic | Tipologija besednega reda in romanski jeziki |
| url | https://journals.uni-lj.si/linguistica/article/view/4761 |
| work_keys_str_mv | AT lorenzorenzi tipologijabesednegaredainromanskijeziki |