Trombocitopenija pri bolniku z rakom

Trombocitopenija je zmanjšanje števila trombocitov v periferni krvi pod normalno število, definirano za populacijo. Nedvoumne opredelitve za blago, zmerno ali hudo trombocitopenijo ni, stopnje trombocitopenije pa so opisane pri bolnikih z rakom, ki prejemajo sistemsko zdravljenje. Posledica tromboci...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Barbara Jezeršek Novaković
Format: Article
Language:Slovenian
Published: Institute of Oncology Ljubljana 2010-06-01
Series:Onkologija
Subjects:
Online Access:https://revijaonkologija.si/Onkologija/article/view/317
_version_ 1818963227006992384
author Barbara Jezeršek Novaković
author_facet Barbara Jezeršek Novaković
author_sort Barbara Jezeršek Novaković
collection DOAJ
description Trombocitopenija je zmanjšanje števila trombocitov v periferni krvi pod normalno število, definirano za populacijo. Nedvoumne opredelitve za blago, zmerno ali hudo trombocitopenijo ni, stopnje trombocitopenije pa so opisane pri bolnikih z rakom, ki prejemajo sistemsko zdravljenje. Posledica trombocitopenije so krvavitve, najpogosteje v kožo in sluznice, redkeje v osrednje živčevje. Trombocitopenija nastane zaradi zmanjšanega nastajanja trombocitov, zaradi povečanega propadanja ali porabljanja trombocitov ter zaradi povečanega zadrževanja trombocitov v vranici. Pri bolniku z rakom je glavni vzrok zanjo zavora razraščanja in dozorevanja megakariocitov ob citostatskem zdravljenju, redkeje ob obsevalnem zdravljenju. Možni so tudi drugi vzroki, npr. obsežna infiltracija kostnega mozga z malignimi celicami, hipersplenizem ob povečani vranici, povečano propadanje trombocitov pri trombocitopeniji po zdravilih (heparin), pri kroničnih levkemijah in limfomih, v sklopu diseminirane intravaskularne koagulacije in sepse. Pri hudi trombocitopeniji (< 10 x 109 /l) se močno poveča tveganje za spontane krvavitve v kožo in sluznice ter tveganje za spontane intrakranialne krvavitve. Pri teh bolnikih se pojavljajo tudi čezmerne krvavitve po kirurških posegih. Diagnozo trombocitopenije postavimo na podlagi popolne krvne slike. Na tej podlagi določimo tudi njeno stopnjo. Za opredelitev vzroka so pomembni natančna anamneza, usmerjen klinični pregled in dodatne laboratorijske preiskave. Pogosto je potrebna tudi aspiracija/biopsija kostnega mozga. Krvavitve zdravimo ali preprečujemo z nadomeščanjem trombocitov. Število, pri katerem začnemo nadomeščati trombocite, je odvisno od vzroka trombocitopenije in prisotnosti ali odsotnosti krvavitve. Po splošnih priporočilih naj bi jih nadomeščali, ko njihovo število pade pod 10 x 109 /l, saj se takrat pojavi veliko tveganje za spontane krvavitve, predvsem v osrednje živčevje.
first_indexed 2024-12-20T12:41:52Z
format Article
id doaj.art-101e6965e7374ce4a44aa5b71e0a3eb2
institution Directory Open Access Journal
issn 1408-1741
1581-3215
language Slovenian
last_indexed 2024-12-20T12:41:52Z
publishDate 2010-06-01
publisher Institute of Oncology Ljubljana
record_format Article
series Onkologija
spelling doaj.art-101e6965e7374ce4a44aa5b71e0a3eb22022-12-21T19:40:26ZslvInstitute of Oncology LjubljanaOnkologija1408-17411581-32152010-06-011414648317Trombocitopenija pri bolniku z rakomBarbara Jezeršek Novaković0Onkološki inštitut, LjubljanaTrombocitopenija je zmanjšanje števila trombocitov v periferni krvi pod normalno število, definirano za populacijo. Nedvoumne opredelitve za blago, zmerno ali hudo trombocitopenijo ni, stopnje trombocitopenije pa so opisane pri bolnikih z rakom, ki prejemajo sistemsko zdravljenje. Posledica trombocitopenije so krvavitve, najpogosteje v kožo in sluznice, redkeje v osrednje živčevje. Trombocitopenija nastane zaradi zmanjšanega nastajanja trombocitov, zaradi povečanega propadanja ali porabljanja trombocitov ter zaradi povečanega zadrževanja trombocitov v vranici. Pri bolniku z rakom je glavni vzrok zanjo zavora razraščanja in dozorevanja megakariocitov ob citostatskem zdravljenju, redkeje ob obsevalnem zdravljenju. Možni so tudi drugi vzroki, npr. obsežna infiltracija kostnega mozga z malignimi celicami, hipersplenizem ob povečani vranici, povečano propadanje trombocitov pri trombocitopeniji po zdravilih (heparin), pri kroničnih levkemijah in limfomih, v sklopu diseminirane intravaskularne koagulacije in sepse. Pri hudi trombocitopeniji (< 10 x 109 /l) se močno poveča tveganje za spontane krvavitve v kožo in sluznice ter tveganje za spontane intrakranialne krvavitve. Pri teh bolnikih se pojavljajo tudi čezmerne krvavitve po kirurških posegih. Diagnozo trombocitopenije postavimo na podlagi popolne krvne slike. Na tej podlagi določimo tudi njeno stopnjo. Za opredelitev vzroka so pomembni natančna anamneza, usmerjen klinični pregled in dodatne laboratorijske preiskave. Pogosto je potrebna tudi aspiracija/biopsija kostnega mozga. Krvavitve zdravimo ali preprečujemo z nadomeščanjem trombocitov. Število, pri katerem začnemo nadomeščati trombocite, je odvisno od vzroka trombocitopenije in prisotnosti ali odsotnosti krvavitve. Po splošnih priporočilih naj bi jih nadomeščali, ko njihovo število pade pod 10 x 109 /l, saj se takrat pojavi veliko tveganje za spontane krvavitve, predvsem v osrednje živčevje.https://revijaonkologija.si/Onkologija/article/view/317trombocitopenijabolniki z rakom
spellingShingle Barbara Jezeršek Novaković
Trombocitopenija pri bolniku z rakom
Onkologija
trombocitopenija
bolniki z rakom
title Trombocitopenija pri bolniku z rakom
title_full Trombocitopenija pri bolniku z rakom
title_fullStr Trombocitopenija pri bolniku z rakom
title_full_unstemmed Trombocitopenija pri bolniku z rakom
title_short Trombocitopenija pri bolniku z rakom
title_sort trombocitopenija pri bolniku z rakom
topic trombocitopenija
bolniki z rakom
url https://revijaonkologija.si/Onkologija/article/view/317
work_keys_str_mv AT barbarajezerseknovakovic trombocitopenijapribolnikuzrakom