| Summary: | Razprava obravnava pomen reformacije za razvoj slovenske etnične identitete.
Čeprav je bilo obravnavano gibanje širom Evrope v prvi vrsti verske narave, so na
slovenski premici zgodovine dolgega trajanja njegovi dosežki bolj kot na konfesionalnem
vidni na področju izgradnje kolektivne etnične identitete. Deželnoknežja
protireformacija je namreč v notranjeavstrijskih deželah zlasti med letoma 1598
in 1628 protestantizem odpravila, katoliška obnova pa se je pri svojem delu oprla
na določene pridobitve reformacijske dobe. Po oceni razprave so za nadaljnji razvoj
Slovencev kot etnične skupnosti pomembne zlasti štiri protestantske stvaritve
iz dobe reformacije, in sicer: 1) knjižna norma, ki se je v polnosti izoblikovala med
letoma 1550 in 1584, 2) koncept Slovenske cerkve, ki ga leta 1550 zasnoval Primož
Trubar, 3) mit o etnični izbranosti, oprt na stavek iz Pavlovega Pisma Rimljanom,
»in vsak jezik bo slavil Boga« (Rim 14,11), ter 4) topos o velikem obsegu slovanskega/
slovenskega jezika z zametki nacionalnega mita.
|
|---|