Nekaj odprtih vprašanj o poudarjanju antičnih imen
Pisec uvodoma opiše izkušnje ob nastajanju Pravil slovenskega pravopisa (1987), pri katerem je več let sodeloval in zavzemal odklonilno stališče npr. do svojilnih pridevnikov hibridnega tipa Horačev, Properčev (ali Leibničev itd). V nadaljevanju razčlenjuje dileme ob naglaševanju antičnih geografski...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | ell |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2016-12-01
|
Series: | Keria: Studia Latina et Graeca |
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/7222 |
Summary: | Pisec uvodoma opiše izkušnje ob nastajanju Pravil slovenskega pravopisa (1987), pri katerem je več let sodeloval in zavzemal odklonilno stališče npr. do svojilnih pridevnikov hibridnega tipa Horačev, Properčev (ali Leibničev itd). V nadaljevanju razčlenjuje dileme ob naglaševanju antičnih geografskih in lastnih imen, ki so presenetljivo podobne tistim, s katerimi so se srečevali že antični in poznejši gramatiki ob naglaševanju grških imen v latinščini. V slovenski tradiciji se je namreč tudi pri izvirno grških imenih udomačil večkrat latinski akcent, pri nekaterih pa se je po ovinku prek francoščine ali nemščine ugnezdil akcent, ki nima opore ne v grščini ne v latinščini. Pisec se zavzema za ohranitev ustaljenih akcentov pri pogosto rabljenih, že dolgo udomačenih antičnih imenih. Pri redkejših imenih pa naj bo strokovnjakom dana pravica, da lahko ohranjajo prvotni antični akcent, ne da bi bila taka praksa a priori izključena iz organizma žive slovenščine s slabšalno oznako „citatna“ oblika. Še zlasti pa se zavzema za pravico knjižnih prevajalcev, da v poetičnih prevodih prilagajajo akcent osebnih imen ritmiki in zakonitostim heksametra ali drugih antičnih metričnih obrazcev. |
---|---|
ISSN: | 1580-0261 2350-4234 |