Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu
Preučevali smo vpliv temperature zraka na izbrane fenološke faze čebel (Apis mellifera carnica Pollman) za obdobje 1971-2007 v Novem mestu. Medletna variabilnost nastopa fenofaz (prva paša čebel, paša na robiniji, paša na lipi) je velika, variacijski razmik znaša od 44 do 86 dni. S časovno analizo...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2011-11-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14622 |
| _version_ | 1797390864581918720 |
|---|---|
| author | Lucija Glorija JELEN |
| author_facet | Lucija Glorija JELEN |
| author_sort | Lucija Glorija JELEN |
| collection | DOAJ |
| description |
Preučevali smo vpliv temperature zraka na izbrane fenološke faze čebel (Apis mellifera carnica Pollman) za obdobje 1971-2007 v Novem mestu. Medletna variabilnost nastopa fenofaz (prva paša čebel, paša na robiniji, paša na lipi) je velika, variacijski razmik znaša od 44 do 86 dni. S časovno analizo smo ugotovili, da se kot posledica višjih temperatur zraka ter zgodnejših rastlinskih fenofaz, tudi fenofaze pri čebelah pojavljajo v zadnjem obdobju zgodnejše. Statistično značilen linearen trend za prvo pašo čebel znaša -19 dni/dekado, za pašo na robiniji pa -10 dni/dekado. Fenofaza paša na lipi nima statistično značilnega trenda. Povezanost med fenološkim razvojem in temperaturo zraka smo preučevali s korelacijsko analizo. Vrednosti koeficientov korelacije so med -0,45 in -0,70. Vse tri fenofaze so najbolj korelirane s povprečnimi dvomesečnimi temperaturami marca in aprila. Izdelali smo enostavne regresijske modele za napoved časa nastopa fenofaz na osnovi temperature zraka. Kot pojasnjevalne spremenljivke modela smo vključili povprečne mesečne temperature zraka in termalni čas, potreben za nastop izbrane fenofaze. Akumuliran termalni čas smo izračunali kot vsoto aktivnih temperatur (vsota pozitivnih temperatur od 1.1. dalje) in efektivnih temperatur (temperaturna vsota nad temperaturnim pragom 10 °C od 28.2. dalje). Koeficienti variabilnosti (KV) za izračunan termalni čas znašajo od 15 % do 43 %. Z metodo regresije po korakih smo oblikovali linearne regresijske modele za napoved časa prve paše čebel in paše na robiniji. Z modeli smo lahko pojasnili od 53 % do 91 % variabilnosti v času nastopa fenofaz.
|
| first_indexed | 2024-03-08T23:23:31Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-2c15e0d3b646470a90d632d9531ca3e2 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-03-08T23:23:31Z |
| publishDate | 2011-11-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj.art-2c15e0d3b646470a90d632d9531ca3e22023-12-14T22:14:30ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412011-11-01973Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestuLucija Glorija JELEN0Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana Preučevali smo vpliv temperature zraka na izbrane fenološke faze čebel (Apis mellifera carnica Pollman) za obdobje 1971-2007 v Novem mestu. Medletna variabilnost nastopa fenofaz (prva paša čebel, paša na robiniji, paša na lipi) je velika, variacijski razmik znaša od 44 do 86 dni. S časovno analizo smo ugotovili, da se kot posledica višjih temperatur zraka ter zgodnejših rastlinskih fenofaz, tudi fenofaze pri čebelah pojavljajo v zadnjem obdobju zgodnejše. Statistično značilen linearen trend za prvo pašo čebel znaša -19 dni/dekado, za pašo na robiniji pa -10 dni/dekado. Fenofaza paša na lipi nima statistično značilnega trenda. Povezanost med fenološkim razvojem in temperaturo zraka smo preučevali s korelacijsko analizo. Vrednosti koeficientov korelacije so med -0,45 in -0,70. Vse tri fenofaze so najbolj korelirane s povprečnimi dvomesečnimi temperaturami marca in aprila. Izdelali smo enostavne regresijske modele za napoved časa nastopa fenofaz na osnovi temperature zraka. Kot pojasnjevalne spremenljivke modela smo vključili povprečne mesečne temperature zraka in termalni čas, potreben za nastop izbrane fenofaze. Akumuliran termalni čas smo izračunali kot vsoto aktivnih temperatur (vsota pozitivnih temperatur od 1.1. dalje) in efektivnih temperatur (temperaturna vsota nad temperaturnim pragom 10 °C od 28.2. dalje). Koeficienti variabilnosti (KV) za izračunan termalni čas znašajo od 15 % do 43 %. Z metodo regresije po korakih smo oblikovali linearne regresijske modele za napoved časa prve paše čebel in paše na robiniji. Z modeli smo lahko pojasnili od 53 % do 91 % variabilnosti v času nastopa fenofaz. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14622čebelefenofazetrenditermalni časregresijski modeli |
| spellingShingle | Lucija Glorija JELEN Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu Acta Agriculturae Slovenica čebele fenofaze trendi termalni čas regresijski modeli |
| title | Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu |
| title_full | Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu |
| title_fullStr | Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu |
| title_full_unstemmed | Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu |
| title_short | Analiza fenofaz paš, pri čebelah v Novem mestu |
| title_sort | analiza fenofaz pas pri cebelah v novem mestu |
| topic | čebele fenofaze trendi termalni čas regresijski modeli |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14622 |
| work_keys_str_mv | AT lucijaglorijajelen analizafenofazpaspricebelahvnovemmestu |