Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil

Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo i...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Andrej TOPLAK, Jože OSTERC, Mirko LESKOŠEK
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2005-12-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15165
_version_ 1797390798884438016
author Andrej TOPLAK
Jože OSTERC
Mirko LESKOŠEK
author_facet Andrej TOPLAK
Jože OSTERC
Mirko LESKOŠEK
author_sort Andrej TOPLAK
collection DOAJ
description Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjem in kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splošne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P2O5/100 g tal in kalija 32,32 mg K2O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998–2002, oz. 1994–1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje.
first_indexed 2024-03-08T23:22:33Z
format Article
id doaj.art-32906d82b4df4276ba09c5e795e34fae
institution Directory Open Access Journal
issn 1854-1941
language English
last_indexed 2024-03-08T23:22:33Z
publishDate 2005-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Acta Agriculturae Slovenica
spelling doaj.art-32906d82b4df4276ba09c5e795e34fae2023-12-14T22:15:39ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412005-12-01862Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranilAndrej TOPLAK0Jože OSTERC1Mirko LESKOŠEK2Univ. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 DomžaleUniv. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 DomžaleUniv. v Ljubljani, Biotehniška Fak., Odd. za agronomijo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana Različna intenzivnost govedoreje na kmetijah lahko vpliva na dinamiko in oskrbljenost tal s humusom in hranili. Za pregled splošne oskrbljenosti njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem smo obdelali rezultate 175 analiz vzorcev, ki so bili odvzeti v različnih območjih Slovenije. Za primerjavo in ugotavljanje vpliva intenzivnega kmetovanja na vsebnost in dinamiko humusa in hranil smo pregledali oskrbljenost tal s humusom, fosforjem in kalijem na sedmih parcelah treh posebej izbranih intenzivnih govedorejskih kmetij. Kemične analize tal, katerih rezultate smo obdelali za oceno splošne oskrbljenosti slovenskih njivskih tal s humusom, fosforjem in kalijem, so bile narejene v obdobju od leta 1989 do 2002. Vzorci tal na izbranih kmetijah so bili odvzeti in analizirani v obdobju od leta 1977 do leta 2002. Gnojilni načrti, s pomočjo katerih smo izračunali bilanco humusa, so bili narejeni za obdobje štirih ali petih let. Ugotovili smo, da so tla v Sloveniji dobro oskrbljena s humusom, fosforjem in kalijem. Poprečna vsebnost humusa v analiziranih vzorcih njivskih tal je 3,75 %, fosforja 26,38 mg P2O5/100 g tal in kalija 32,32 mg K2O/100 g tal. Bilanca humusa je v večini primerov (72,8 %) pozitivna. Na preučenih parcelah se je vsebnost humusa, z izjemo parcele Cb, zmanjšala. V zadnjem obdobju, to je obdobje 1998–2002, oz. 1994–1998, parcela Ba, je bila bilanca humusa na vseh sedmih parcelah pozitivna, zato se vsebnost humusa verjetno ponovno povečuje. Tla na izbranih parcelah so dobro oskrbljena s fosforjem in slabše s kalijem. Oskrbljenost s fosforjem se povečuje, oskrbljenost s kalijem pa večinoma zmanjšuje. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15165govedointenzivnost rejegnojenjetlahranilafosfor
spellingShingle Andrej TOPLAK
Jože OSTERC
Mirko LESKOŠEK
Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
Acta Agriculturae Slovenica
govedo
intenzivnost reje
gnojenje
tla
hranila
fosfor
title Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
title_full Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
title_fullStr Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
title_full_unstemmed Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
title_short Vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
title_sort vpliv intenzivnosti govedoreje na vsebnost in dinamiko humusa in hranil
topic govedo
intenzivnost reje
gnojenje
tla
hranila
fosfor
url https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15165
work_keys_str_mv AT andrejtoplak vplivintenzivnostigovedorejenavsebnostindinamikohumusainhranil
AT jozeosterc vplivintenzivnostigovedorejenavsebnostindinamikohumusainhranil
AT mirkoleskosek vplivintenzivnostigovedorejenavsebnostindinamikohumusainhranil