Sine manu, sine oculis, sola voce, sola memoria
Spomin ni nespremenljiv in večen. Spomin je najprej oseben, šele nato je spomin družbe, sestavljen iz individualnih spominov. Lahko je nem, lahko je izrečen; če je zapisan, postane vsaj za nekaj časa del v skupnosti bralcev. Lahko je otipljiv, obstaja v materialnosti predmetov in se z njimi spremin...
Main Author: | Nataša Golob |
---|---|
Format: | Article |
Language: | deu |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2018-12-01
|
Series: | Ars & Humanitas |
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/8247 |
Similar Items
-
Osebni in kolektivni spomin v umetnosti: Boltanski, Kiefer, Mušič
by: Valentina Hribar Sorčan
Published: (2018-12-01) -
Spomin in identiteta v romanu Očeta Vincenca smrt Petra Božiča
by: Janja Vollmaier Lubej
Published: (2018-12-01) -
Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete
by: Benjamin Zachariah
Published: (2019-01-01) -
Sto let po maloazijski katastrofi
by: Lara Unuk
Published: (2023-12-01) -
Imperialna nostalgija na Japonskem: politična instrumentalizacija šintoističnega svetišča Yasukuni
by: Klemen SENICA
Published: (2015-07-01)