Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive)
V članku sta predstavljena razvoj vegetacije in človekov vpliv na okolje na območju današnjega mesta Vrhnika (rimski Navport) v pozni prazgodovini (1. tisočletje pr. n. št.). Raziskava temelji na rezultatih pelodne analize aluvialnega sedimenta, ki se je odlagal na desnem bregu Ljubljanice (lokacija...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2016-01-01
|
| Series: | Arheološki Vestnik |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7798 |
| _version_ | 1798000847270969344 |
|---|---|
| author | Maja Andrič |
| author_facet | Maja Andrič |
| author_sort | Maja Andrič |
| collection | DOAJ |
| description | V članku sta predstavljena razvoj vegetacije in človekov vpliv na okolje na območju današnjega mesta Vrhnika (rimski Navport) v pozni prazgodovini (1. tisočletje pr. n. št.). Raziskava temelji na rezultatih pelodne analize aluvialnega sedimenta, ki se je odlagal na desnem bregu Ljubljanice (lokacija Dolge njive) pred drugo polovico prvega stoletja pr. n. št., ko je bila postavljena rimska naselbina Dolge njive. Pelodni zapis kaže, da je bila pokrajina okrog najdišča v prvem tisočletju pr. n. št. močvirna, medtem ko je mešani gozd (bukev, hrast, jelka in navadni gaber) poraščal bližnja bolj suha območja. Pokrajina je bila le deloma pogozdena; vidni so močni sledovi kultivacije žit in paše, kar lahko povežemo z gospodarskimi aktivnostmi prebivalcev prazgodovinskih (halštatskih in latenskih) naselbin v bližini. Izsekavanje gozda je še pred nastankom rimske naselbine na Dolgih njivah verjetno postalo intenzivnejše. Zaradi suhih hidroloških razmer v arheoloških kulturnih plasteh rekonstrukcija razvoja vegetacije v času rimske naselbine ni bila mogoča. |
| first_indexed | 2024-04-11T11:26:53Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-3c69b59e7f03498e9259eee0a5956f17 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1581-1204 0570-8966 |
| language | deu |
| last_indexed | 2024-04-11T11:26:53Z |
| publishDate | 2016-01-01 |
| publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
| record_format | Article |
| series | Arheološki Vestnik |
| spelling | doaj.art-3c69b59e7f03498e9259eee0a5956f172022-12-22T04:26:15ZdeuZRC SAZU, Založba ZRCArheološki Vestnik1581-12040570-89662016-01-01677363Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive)Maja AndričV članku sta predstavljena razvoj vegetacije in človekov vpliv na okolje na območju današnjega mesta Vrhnika (rimski Navport) v pozni prazgodovini (1. tisočletje pr. n. št.). Raziskava temelji na rezultatih pelodne analize aluvialnega sedimenta, ki se je odlagal na desnem bregu Ljubljanice (lokacija Dolge njive) pred drugo polovico prvega stoletja pr. n. št., ko je bila postavljena rimska naselbina Dolge njive. Pelodni zapis kaže, da je bila pokrajina okrog najdišča v prvem tisočletju pr. n. št. močvirna, medtem ko je mešani gozd (bukev, hrast, jelka in navadni gaber) poraščal bližnja bolj suha območja. Pokrajina je bila le deloma pogozdena; vidni so močni sledovi kultivacije žit in paše, kar lahko povežemo z gospodarskimi aktivnostmi prebivalcev prazgodovinskih (halštatskih in latenskih) naselbin v bližini. Izsekavanje gozda je še pred nastankom rimske naselbine na Dolgih njivah verjetno postalo intenzivnejše. Zaradi suhih hidroloških razmer v arheoloških kulturnih plasteh rekonstrukcija razvoja vegetacije v času rimske naselbine ni bila mogoča.https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7798slovenijavrhnikadolge njive1. tisočletje pr. n. št.pelodna analizajuglanspaleoekologija |
| spellingShingle | Maja Andrič Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) Arheološki Vestnik slovenija vrhnika dolge njive 1. tisočletje pr. n. št. pelodna analiza juglans paleoekologija |
| title | Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) |
| title_full | Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) |
| title_fullStr | Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) |
| title_full_unstemmed | Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) |
| title_short | Človekov vpliv na rastlinstvo zahodnega Ljubljanskega barja v pozni prazgodovini (pribl. 1000–50 pr. n. št.). Primer: Vrhnika (Dolge njive) |
| title_sort | clovekov vpliv na rastlinstvo zahodnega ljubljanskega barja v pozni prazgodovini pribl 1000 50 pr n st primer vrhnika dolge njive |
| topic | slovenija vrhnika dolge njive 1. tisočletje pr. n. št. pelodna analiza juglans paleoekologija |
| url | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/7798 |
| work_keys_str_mv | AT majaandric clovekovvplivnarastlinstvozahodnegaljubljanskegabarjavpozniprazgodovinipribl100050prnstprimervrhnikadolgenjive |