Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika

Predstavljeni so rezultati 7-letne raziskave o vplivu dodanega P na njegovo dostopnost v tleh, na vsebnost P v zelinju kraškega pašnika in na povečanje mase razpoložljivega zelinja pri stopnjujočem se odmerku uporabljenega gnojila (0, 90, 270 in 540 kg P2O5 ha-1 skupno v 3 letih). Koncentracija dos...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Matej VIDRIH, Anton VIDRIH, Milan POGAČNIK, Drago KOMPAN
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2009-07-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15004
_version_ 1797390801786896384
author Matej VIDRIH
Anton VIDRIH
Milan POGAČNIK
Drago KOMPAN
author_facet Matej VIDRIH
Anton VIDRIH
Milan POGAČNIK
Drago KOMPAN
author_sort Matej VIDRIH
collection DOAJ
description Predstavljeni so rezultati 7-letne raziskave o vplivu dodanega P na njegovo dostopnost v tleh, na vsebnost P v zelinju kraškega pašnika in na povečanje mase razpoložljivega zelinja pri stopnjujočem se odmerku uporabljenega gnojila (0, 90, 270 in 540 kg P2O5 ha-1 skupno v 3 letih). Koncentracija dostopnega P v tleh je bila v obravnavanju nizek odmerek (30 kg P2O5 ha-1 letno) večja za 2,4 mg P2O5 100 g-1 tal od kontrolnega obravnavanja. S trikrat večjim odmerkom gnojila je bila vsebnost P v tleh povečana za 4,4-krat. Vzorčenje zemlje do dveh globin (0 - 3 cm in 3 - 6 cm) je pokazalo, da je večji del razpoložljivega P za rast rastlin v vrhnji, zelo plitvi plasti zemlje. V petih rastnih sezonah po zadnjem gnojenju s P se je zmanjšala koncentracija dostopnega P v tleh od 0,4 mg do 3,6 mg P2O5 100 g-1 tal, odvisno od skupno uporabljenega gnojila. Zaradi izredne siromašnosti zemlje kraškega pašnika s P, je tudi njegova vsebnost v zelinju ruše zelo nizka. Zadošča le za polovično pokritje potreb pašnih živali po tej rudnini, zato je povečanje vsebnosti P v zelinju pri gnojenju s fosfati pomembnejše od povečanja pridelovalne zmogljivosti zemljišča. Z letnim odmerkom 90 kg P2O5 ha-1 se je v treh rastnih sezonah v povprečnem vzorcu zelinja koncentracija P povečala na 2,1 g P kg-1 SS. Uporabljen P je imel na maso zelinja razpoložljivega za pašo in na delež izkoriščenosti ruše majhen vpliv, najverjetneje zaradi kisle reakcije tal in počasnega izboljšanja floristične sestave ruše.
first_indexed 2024-03-08T23:23:35Z
format Article
id doaj.art-3f705dd72f6d406da4d24da5471196cf
institution Directory Open Access Journal
issn 1854-1941
language English
last_indexed 2024-03-08T23:23:35Z
publishDate 2009-07-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Acta Agriculturae Slovenica
spelling doaj.art-3f705dd72f6d406da4d24da5471196cf2023-12-14T22:15:00ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412009-07-01932Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnikaMatej VIDRIH0Anton VIDRIH1Milan POGAČNIK2Drago KOMPAN3Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1111 LjubljanaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1111 LjubljanaUniverza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta, Gerbičeva 60, 1115 LjubljanaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana Predstavljeni so rezultati 7-letne raziskave o vplivu dodanega P na njegovo dostopnost v tleh, na vsebnost P v zelinju kraškega pašnika in na povečanje mase razpoložljivega zelinja pri stopnjujočem se odmerku uporabljenega gnojila (0, 90, 270 in 540 kg P2O5 ha-1 skupno v 3 letih). Koncentracija dostopnega P v tleh je bila v obravnavanju nizek odmerek (30 kg P2O5 ha-1 letno) večja za 2,4 mg P2O5 100 g-1 tal od kontrolnega obravnavanja. S trikrat večjim odmerkom gnojila je bila vsebnost P v tleh povečana za 4,4-krat. Vzorčenje zemlje do dveh globin (0 - 3 cm in 3 - 6 cm) je pokazalo, da je večji del razpoložljivega P za rast rastlin v vrhnji, zelo plitvi plasti zemlje. V petih rastnih sezonah po zadnjem gnojenju s P se je zmanjšala koncentracija dostopnega P v tleh od 0,4 mg do 3,6 mg P2O5 100 g-1 tal, odvisno od skupno uporabljenega gnojila. Zaradi izredne siromašnosti zemlje kraškega pašnika s P, je tudi njegova vsebnost v zelinju ruše zelo nizka. Zadošča le za polovično pokritje potreb pašnih živali po tej rudnini, zato je povečanje vsebnosti P v zelinju pri gnojenju s fosfati pomembnejše od povečanja pridelovalne zmogljivosti zemljišča. Z letnim odmerkom 90 kg P2O5 ha-1 se je v treh rastnih sezonah v povprečnem vzorcu zelinja koncentracija P povečala na 2,1 g P kg-1 SS. Uporabljen P je imel na maso zelinja razpoložljivega za pašo in na delež izkoriščenosti ruše majhen vpliv, najverjetneje zaradi kisle reakcije tal in počasnega izboljšanja floristične sestave ruše. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15004fosforkraški pašnikgnojenjetlazelinje
spellingShingle Matej VIDRIH
Anton VIDRIH
Milan POGAČNIK
Drago KOMPAN
Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
Acta Agriculturae Slovenica
fosfor
kraški pašnik
gnojenje
tla
zelinje
title Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
title_full Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
title_fullStr Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
title_full_unstemmed Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
title_short Fosfor v zemlji in zelinju kraškega pašnika
title_sort fosfor v zemlji in zelinju kraskega pasnika
topic fosfor
kraški pašnik
gnojenje
tla
zelinje
url https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15004
work_keys_str_mv AT matejvidrih fosforvzemljiinzelinjukraskegapasnika
AT antonvidrih fosforvzemljiinzelinjukraskegapasnika
AT milanpogacnik fosforvzemljiinzelinjukraskegapasnika
AT dragokompan fosforvzemljiinzelinjukraskegapasnika