Humane celične linije raka dojk

Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu in daleč najpogostejši pri ženskah, tako v razvitem svetu kot tudi v državah v razvoju. Uvršča se na peto mesto po vzroku smrti zaradi raka. V Sloveniji beležimo letno približno 1310 novih primerov raka dojk. Ločimo več podtipov raka dojk, ki jih lahko de...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Kristijan Skok, Uroš Maver, Lidija Gradišnik, Monika Sobočan, Iztok Takač
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Medical Association 2019-10-01
Series:Zdravniški Vestnik
Subjects:
Online Access:https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2842
_version_ 1811325713559584768
author Kristijan Skok
Uroš Maver
Lidija Gradišnik
Monika Sobočan
Iztok Takač
author_facet Kristijan Skok
Uroš Maver
Lidija Gradišnik
Monika Sobočan
Iztok Takač
author_sort Kristijan Skok
collection DOAJ
description Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu in daleč najpogostejši pri ženskah, tako v razvitem svetu kot tudi v državah v razvoju. Uvršča se na peto mesto po vzroku smrti zaradi raka. V Sloveniji beležimo letno približno 1310 novih primerov raka dojk. Ločimo več podtipov raka dojk, ki jih lahko delimo na podlagi histopatološke (primaren, sekundaren, invaziven, neinvaziven) ter molekularne delitve oz. intrinzičnih lastnosti. V pomoč pri raziskovanju posameznih podtipov raka dojk služijo tudi celične linije. Prva celična linija raka dojk je bila ustvarjena leta 1958 in poimenovana BT-20 (1958, Lasfargues in Ozzello). Število celičnih linij je v zadnjih letih drastično naraslo, vendar so najpogosteje uporabljene celične linije še vedno MCF7, T47D in MDAMB231. MCF7 in T47D sta vrste luminalni tip A (ER+/PR+/HER2-) in MDAMB231 je trojno negativna (ER-/PR-/HER2-). Na področju celičnih linij so vidne nedoslednosti glede poimenovanja kot tudi gojenja. Prav tako je tudi vprašljiva ponovljivost gojenja v različnih laboratorijih ali pogojih, kjer celične linije lahko razvijejo drugačne lastnosti (npr. dediferenciacija, sprememba fenotipa, mutacije). V literaturi so vidni primeri različne kategorizacije iste celične linije v edinstvene skupine na podlagi drugačnega molekularnega in morfološkega opisa. Avtorji so mnenja, da je posledično potreben pregled nad literaturo in opis trenutno znanega. V prispevku se osredotočajo na tematiko celičnih linij raka dojk, njihovo nomenklaturo, delitev, gojenje in uporabnost.
first_indexed 2024-04-13T14:38:43Z
format Article
id doaj.art-40b5a67bbd774bdb9e83d075e0e4f5d8
institution Directory Open Access Journal
issn 1318-0347
1581-0224
language English
last_indexed 2024-04-13T14:38:43Z
publishDate 2019-10-01
publisher Slovenian Medical Association
record_format Article
series Zdravniški Vestnik
spelling doaj.art-40b5a67bbd774bdb9e83d075e0e4f5d82022-12-22T02:42:58ZengSlovenian Medical AssociationZdravniški Vestnik1318-03471581-02242019-10-01889-104274310.6016/ZdravVestn.28422842Humane celične linije raka dojkKristijan Skok0Uroš Maver1Lidija Gradišnik2Monika Sobočan3Iztok Takač4Inštitut za biomedicinske vede, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, SlovenijaInštitut za biomedicinske vede, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, SlovenijaInštitut za biomedicinske vede, Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor, SlovenijaKlinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, SlovenijaKlinika za ginekologijo in perinatologijo, Univerzitetni klinični center Maribor, Maribor, SlovenijaRak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu in daleč najpogostejši pri ženskah, tako v razvitem svetu kot tudi v državah v razvoju. Uvršča se na peto mesto po vzroku smrti zaradi raka. V Sloveniji beležimo letno približno 1310 novih primerov raka dojk. Ločimo več podtipov raka dojk, ki jih lahko delimo na podlagi histopatološke (primaren, sekundaren, invaziven, neinvaziven) ter molekularne delitve oz. intrinzičnih lastnosti. V pomoč pri raziskovanju posameznih podtipov raka dojk služijo tudi celične linije. Prva celična linija raka dojk je bila ustvarjena leta 1958 in poimenovana BT-20 (1958, Lasfargues in Ozzello). Število celičnih linij je v zadnjih letih drastično naraslo, vendar so najpogosteje uporabljene celične linije še vedno MCF7, T47D in MDAMB231. MCF7 in T47D sta vrste luminalni tip A (ER+/PR+/HER2-) in MDAMB231 je trojno negativna (ER-/PR-/HER2-). Na področju celičnih linij so vidne nedoslednosti glede poimenovanja kot tudi gojenja. Prav tako je tudi vprašljiva ponovljivost gojenja v različnih laboratorijih ali pogojih, kjer celične linije lahko razvijejo drugačne lastnosti (npr. dediferenciacija, sprememba fenotipa, mutacije). V literaturi so vidni primeri različne kategorizacije iste celične linije v edinstvene skupine na podlagi drugačnega molekularnega in morfološkega opisa. Avtorji so mnenja, da je posledično potreben pregled nad literaturo in opis trenutno znanega. V prispevku se osredotočajo na tematiko celičnih linij raka dojk, njihovo nomenklaturo, delitev, gojenje in uporabnost.https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2842celične linije raka dojkrak dojktrojno negativni rak dojkin vitro celične linijecelična kultura
spellingShingle Kristijan Skok
Uroš Maver
Lidija Gradišnik
Monika Sobočan
Iztok Takač
Humane celične linije raka dojk
Zdravniški Vestnik
celične linije raka dojk
rak dojk
trojno negativni rak dojk
in vitro celične linije
celična kultura
title Humane celične linije raka dojk
title_full Humane celične linije raka dojk
title_fullStr Humane celične linije raka dojk
title_full_unstemmed Humane celične linije raka dojk
title_short Humane celične linije raka dojk
title_sort humane celicne linije raka dojk
topic celične linije raka dojk
rak dojk
trojno negativni rak dojk
in vitro celične linije
celična kultura
url https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/2842
work_keys_str_mv AT kristijanskok humanecelicnelinijerakadojk
AT urosmaver humanecelicnelinijerakadojk
AT lidijagradisnik humanecelicnelinijerakadojk
AT monikasobocan humanecelicnelinijerakadojk
AT iztoktakac humanecelicnelinijerakadojk