Getski Ovidij pri Prešernu in Polizianu: literarni mit, politični vzorec, civilizacijski argument

Ovidij je za Prešerna pomemben literarni zgled in paradigma nesrečnega pesnika. Domneva nekaterih sodobnih interpretov, da gre pri Ovidijevem izgnanstvu v Tomis za avtobiografsko fikcijo, izhaja iz avtorjevega lastnga prizadevanja, da bi svojemu izgnanstvu dal paradigmatski značaj. Že Angelo Polizia...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Marko Marinčič
Format: Article
Language:ell
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2010-12-01
Series:Keria: Studia Latina et Graeca
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/4141
Description
Summary:Ovidij je za Prešerna pomemben literarni zgled in paradigma nesrečnega pesnika. Domneva nekaterih sodobnih interpretov, da gre pri Ovidijevem izgnanstvu v Tomis za avtobiografsko fikcijo, izhaja iz avtorjevega lastnga prizadevanja, da bi svojemu izgnanstvu dal paradigmatski značaj. Že Angelo Poliziano je »literarni mit« o Ovidijevem izgnanstvu prenesel na svojo lastno izkušnjo, šestmesečni prostovoljni umik iz Firenc (1479–80), in vladarja po Ovidijevem zgledu posredno krivil za svoje umetniško nazadovanje. Zamisel Prešernovega nemškega cikla je podobna: brati ga je mogoče obenem kot poslanico napol ponemčenemu meščanstvu in kot avtoironično, metaliterarno ponazoritev jezikovne alienacije v domačem izgnanstvu.
ISSN:1580-0261
2350-4234