Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji
Meteorološko sušo pogosto označimo s sušnimi indeksi, ki so preprosti za uporabo, hkrati pa absorbirajo ogromne količine podatkov o količini padavin, temperaturi, vodnemu režimu v tleh, . Za študijo meteorološke suše v Sloveniji smo uporabili dva tovrstna indeksa: standardiziran padavinski indeks -...
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2008-09-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15413 |
| _version_ | 1797390803583107072 |
|---|---|
| author | Andrej CEGLAR Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ |
| author_facet | Andrej CEGLAR Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ |
| author_sort | Andrej CEGLAR |
| collection | DOAJ |
| description |
Meteorološko sušo pogosto označimo s sušnimi indeksi, ki so preprosti za uporabo, hkrati pa absorbirajo ogromne količine podatkov o količini padavin, temperaturi, vodnemu režimu v tleh, . Za študijo meteorološke suše v Sloveniji smo uporabili dva tovrstna indeksa: standardiziran padavinski indeks - SPI ter Palmerjev indeks sušnosti - PDSI. SPI lahko izračunamo na različnih časovnih skalah, zaradi česar lahko bolje opredelimo začetek, trajanje ter intenziteto suše. Prilagodljiva časovna skala pri SPI nam lahko pomaga nadzirati sušo tudi v kmetijstvu in hidrološkem sistemu. Primerjava obeh indeksov na primeru izračuna za Ljubljano nam je pokazala, da se PDSI najbolje ujema z SPI na devet- ter dvanajst-mesečni časovni skali. Oba indeksa kažeta, da je bilo v Ljubljani po letu 1900 najbolj sušno leto 1946. S pomočjo SPI smo ugotovili tudi statistično značilno ( =0,05) upadanje količine poletnih padavin v Ljubljani, Murski Soboti ter Biljah v obdobju 1971 - 2006 (postaje se nahajajo na klimatsko različnih območjih v Sloveniji). Analiza meteorološke suše v letu 2003 nam je pokazala, da je bil v vegetacijskem obdobju ekstremen primankljaj padavin prisoten na širšem območju Slovenije z izjemo skrajnega severozahodnega dela, kjer je bila količina padavin nadpovprečna. Leto 2003 je bilo pri nas eno izmed najbolj sušnih po letu 1950.
|
| first_indexed | 2024-03-08T23:22:38Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-4a4cd30a7ddc46c7940241c6d7435bcd |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-03-08T23:22:38Z |
| publishDate | 2008-09-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj.art-4a4cd30a7ddc46c7940241c6d7435bcd2023-12-14T22:15:08ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412008-09-01912Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorjiAndrej CEGLAR0Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ1Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1111 LjubljanaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, SI-1111 Ljubljana Meteorološko sušo pogosto označimo s sušnimi indeksi, ki so preprosti za uporabo, hkrati pa absorbirajo ogromne količine podatkov o količini padavin, temperaturi, vodnemu režimu v tleh, . Za študijo meteorološke suše v Sloveniji smo uporabili dva tovrstna indeksa: standardiziran padavinski indeks - SPI ter Palmerjev indeks sušnosti - PDSI. SPI lahko izračunamo na različnih časovnih skalah, zaradi česar lahko bolje opredelimo začetek, trajanje ter intenziteto suše. Prilagodljiva časovna skala pri SPI nam lahko pomaga nadzirati sušo tudi v kmetijstvu in hidrološkem sistemu. Primerjava obeh indeksov na primeru izračuna za Ljubljano nam je pokazala, da se PDSI najbolje ujema z SPI na devet- ter dvanajst-mesečni časovni skali. Oba indeksa kažeta, da je bilo v Ljubljani po letu 1900 najbolj sušno leto 1946. S pomočjo SPI smo ugotovili tudi statistično značilno ( =0,05) upadanje količine poletnih padavin v Ljubljani, Murski Soboti ter Biljah v obdobju 1971 - 2006 (postaje se nahajajo na klimatsko različnih območjih v Sloveniji). Analiza meteorološke suše v letu 2003 nam je pokazala, da je bil v vegetacijskem obdobju ekstremen primankljaj padavin prisoten na širšem območju Slovenije z izjemo skrajnega severozahodnega dela, kjer je bila količina padavin nadpovprečna. Leto 2003 je bilo pri nas eno izmed najbolj sušnih po letu 1950. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15413meteorološka sušastandardiziran padavinski indeksPalmerjev sušni indekspadavineSlovenija |
| spellingShingle | Andrej CEGLAR Lučka KAJFEŽ-BOGATAJ Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji Acta Agriculturae Slovenica meteorološka suša standardiziran padavinski indeks Palmerjev sušni indeks padavine Slovenija |
| title | Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji |
| title_full | Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji |
| title_fullStr | Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji |
| title_full_unstemmed | Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji |
| title_short | Obravnava meteorološke suše z različnimi indikatorji |
| title_sort | obravnava meteoroloske suse z razlicnimi indikatorji |
| topic | meteorološka suša standardiziran padavinski indeks Palmerjev sušni indeks padavine Slovenija |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15413 |
| work_keys_str_mv | AT andrejceglar obravnavameteoroloskesusezrazlicnimiindikatorji AT luckakajfezbogataj obravnavameteoroloskesusezrazlicnimiindikatorji |