Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva

V pričujočem prispevku skušam strniti nekaj misli o specifičnih elementih erotičnega imaginarija epizode o Moreju in Halkomedeji v Nonosovem Epu o Dionizu, to sta motiv kače, varuhinje devištva, in motiv nekrofilije. Najprej podajam shematičen prikaz zgradbe obeh motivov z ozirom na proleptično Nono...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Blaž Božič
Format: Article
Language:ell
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2022-12-01
Series:Keria: Studia Latina et Graeca
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/11958
_version_ 1797949446911164416
author Blaž Božič
author_facet Blaž Božič
author_sort Blaž Božič
collection DOAJ
description V pričujočem prispevku skušam strniti nekaj misli o specifičnih elementih erotičnega imaginarija epizode o Moreju in Halkomedeji v Nonosovem Epu o Dionizu, to sta motiv kače, varuhinje devištva, in motiv nekrofilije. Najprej podajam shematičen prikaz zgradbe obeh motivov z ozirom na proleptično Nonosovo poetiko. Pri motivu kače gre predpostaviti tročleno zgradbo (prefiguracija v 15. knjigi, prerokba v 33. knjigi in osrednji prizor v 35. knjigi), pri nekrofiliji pa dvočleno (prefiguracija in osrednji prizor v 35. knjigi). Že v poprejšnjih raziskavah izrečena predpostavka, da gre tudi pri prizoru nekrofilije v resnici za prefiguracijo (Moreja) ocenjujem za smiselno zaradi podobnosti likov (anonimni vojščak, anonimnost kot značilnost »tipa«) in v kompozicijskem oziru. V pragmatičnem oziru je, če želimo ta prizor razumeti kot prefiguracijo, nujno predpostaviti bralčevo poznavanje epizode o Kalimahu in Druzijani iz Janezovih del, ki, kot je bilo ugotovljeno že v drugih raziskavah, gotovo predstavlja intertekst k Nonosovi epizodi. Motiv kače v vsebinskem in simbolnem smislu berem kot značilen primer Nonosove literarne sinteze krščanskega in klasičnega elementa, pri čemer je funkcija kače (varuhinja vhoda v sveti okraj) del klasičnega izročila, idejno ozadje epizode pa izvira iz krščanskega konteksta (idealizacija devištva in čistosti). Implicitne metafore v tem branju so eni strani razumevanje ženskega telesa kot svetega (okraja) in spolovila kot vhoda, ki ga varuje kača, ter na drugi strani – z ozirom na htonično naravo kače – razumevanje človeškega telesa kot zemeljskega elementa (v nasprotju z dušo, ki se povezuje z nebeškim).
first_indexed 2024-04-10T21:59:45Z
format Article
id doaj.art-576ea288647d4c49ad92c35d79111a92
institution Directory Open Access Journal
issn 1580-0261
2350-4234
language ell
last_indexed 2024-04-10T21:59:45Z
publishDate 2022-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Keria: Studia Latina et Graeca
spelling doaj.art-576ea288647d4c49ad92c35d79111a922023-01-18T09:37:14ZellUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Keria: Studia Latina et Graeca1580-02612350-42342022-12-0124110.4312/keria.24.1.109-125Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištvaBlaž Božič0Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaV pričujočem prispevku skušam strniti nekaj misli o specifičnih elementih erotičnega imaginarija epizode o Moreju in Halkomedeji v Nonosovem Epu o Dionizu, to sta motiv kače, varuhinje devištva, in motiv nekrofilije. Najprej podajam shematičen prikaz zgradbe obeh motivov z ozirom na proleptično Nonosovo poetiko. Pri motivu kače gre predpostaviti tročleno zgradbo (prefiguracija v 15. knjigi, prerokba v 33. knjigi in osrednji prizor v 35. knjigi), pri nekrofiliji pa dvočleno (prefiguracija in osrednji prizor v 35. knjigi). Že v poprejšnjih raziskavah izrečena predpostavka, da gre tudi pri prizoru nekrofilije v resnici za prefiguracijo (Moreja) ocenjujem za smiselno zaradi podobnosti likov (anonimni vojščak, anonimnost kot značilnost »tipa«) in v kompozicijskem oziru. V pragmatičnem oziru je, če želimo ta prizor razumeti kot prefiguracijo, nujno predpostaviti bralčevo poznavanje epizode o Kalimahu in Druzijani iz Janezovih del, ki, kot je bilo ugotovljeno že v drugih raziskavah, gotovo predstavlja intertekst k Nonosovi epizodi. Motiv kače v vsebinskem in simbolnem smislu berem kot značilen primer Nonosove literarne sinteze krščanskega in klasičnega elementa, pri čemer je funkcija kače (varuhinja vhoda v sveti okraj) del klasičnega izročila, idejno ozadje epizode pa izvira iz krščanskega konteksta (idealizacija devištva in čistosti). Implicitne metafore v tem branju so eni strani razumevanje ženskega telesa kot svetega (okraja) in spolovila kot vhoda, ki ga varuje kača, ter na drugi strani – z ozirom na htonično naravo kače – razumevanje človeškega telesa kot zemeljskega elementa (v nasprotju z dušo, ki se povezuje z nebeškim). https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/11958Nonos iz PanopolisaEp o Dionizuproleptična poetikasimbolika kačenekrofilija
spellingShingle Blaž Božič
Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
Keria: Studia Latina et Graeca
Nonos iz Panopolisa
Ep o Dionizu
proleptična poetika
simbolika kače
nekrofilija
title Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
title_full Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
title_fullStr Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
title_full_unstemmed Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
title_short Privlačnost onkraj groba in kača kot varuhinja devištva
title_sort privlacnost onkraj groba in kaca kot varuhinja devistva
topic Nonos iz Panopolisa
Ep o Dionizu
proleptična poetika
simbolika kače
nekrofilija
url https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/11958
work_keys_str_mv AT blazbozic privlacnostonkrajgrobainkacakotvaruhinjadevistva