| Summary: | Članek uvaja v Luthrovo razumevanje Božje besede. Poudarek je na Luthrovi hermenevtiki, na njegovem razumevanju odnosa med Svetim pismom, Božjo Besedo in evangelijem. Razlaga Luthrovo poudarjanje kristocentričnosti Svetega pisma in obravnava vprašanje razmerja med duhom in črko v Bibliji. Avtoriteta Svetega pisma je nad avtoriteto cerkvenega učiteljstva in papeža. Luthrovo načelo, da Sveto pismo interpretira samega sebe, implicira svobodo razlagalca Biblije in hkrati njegovo brezpogojno odvisnost od Duha Svetega pisma. Zaresno teološko delo na Svetem pismu je njegova interpretacija. Prava evangeljska reformacijska praksa na Svetem pismu je interpretacija, ki usmerja k Jezusu Kristusu: Kristus je izvir evangelija in evangelij je središče Svetega pisma. Treba je razumeti in upoštevati kontekst načel sola fide ali sola scriptura: če je sola scriptura uporabljena brez upoštevanja izvornega teološkega konteksta, vodi v nerazumevanje fundamentalistične ali spiritualistične vrste.
|
|---|