HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU
Namen članka je pokazati na vlogo in občutje žensk v zdomstvu, kot se razkrivata v njihovi umetniški dejavnosti, natančneje v njihovi poeziji. S tega vidika prispevek prikaže najpomembnejše slovenske pesnice v zdomstvu in nato natančneje obravnava pesniški opus Milene Šoukal (Chicago, ZDA), Pavle Gr...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2005-01-01
|
Series: | Dve Domovini |
Subjects: | |
Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12141 |
_version_ | 1797857415177175040 |
---|---|
author | Irena Avsenik Nabergoj |
author_facet | Irena Avsenik Nabergoj |
author_sort | Irena Avsenik Nabergoj |
collection | DOAJ |
description | Namen članka je pokazati na vlogo in občutje žensk v zdomstvu, kot se razkrivata v njihovi umetniški dejavnosti, natančneje v njihovi poeziji. S tega vidika prispevek prikaže najpomembnejše slovenske pesnice v zdomstvu in nato natančneje obravnava pesniški opus Milene Šoukal (Chicago, ZDA), Pavle Gruden (Avstralija) in Milene Merlak-Detela (Dunaj). Njihove pesmi predstavi tematsko-slogovno, z vidika tematike hrepenenja po domovini, ki se pokaže kot konstantna tema vse slovenske zdomske poezije. Bogato hrepenenjsko simboliko in metaforiko ženske zdomske poezije avtorica članka primerja z motivi hrepenenja pri nekaterih slovenskih pesnikih in pisateljih v domovini ter ugotavlja nekatere vzporednice in vplive, na primer Franceta Prešerna, Ivana Cankarja idr. V pesmih Milene Šoukal se hrepenenje po domovini najpogosteje izraža s simbolom ptice s pohabljeno perutjo, s simbolom desetnice, ki je morala od doma, v zadnjih pesmih pa se povezuje s hrepenenjem po spravi z domovino, pri čemer pesnica uporabi svetopisemsko simboliko štirih jezdecev Apokalipse. V haikujih Pavle Gruden se hrepenenje po domovini kaže v njenem asociativnem spominjanju na domovino: na vonj njenega zraka, zemlje, dreves in njene pokrajine. V drugih pesmih se hrepenenje kaže tudi v slikanju domotožja zaradi oddaljenosti od najbližjih svojcev, ki se poglobi zlasti o božiču in ob veliki noči; izraža se s krščansko simboliko prenapolnjenega keliha in razpetega jadra, ki bi popotnika privedlo domov. V poeziji Milene Merlak-Detela hrepenenje ni toliko usmerjeno k vrnitvi v rodno pokrajino, temveč pesnica iz tragedije bivanja, v kateri se je brez svoje krivde znašla kot plen mučnega, brutalnega dogajanja v svetu, hrepeni po čistosti življenja svojega otroštva. Hrepenenje izraža s simboli sonca, ki v tujini ne greje tako kot prej, s simbolom izgubljene studenčnice, s simbolom ujetih brodolomcev in z žalostjo zaradi odtrganosti od domovine in od groba svoje matere.
Pregled poezije slovenskih ženskih pesnic v zdomstvu kaže, da je motiv hrepenenja po domovini v zdomskem položaju pogostejši in bolj poglobljen, še posebej če je posledica nasilnega odhoda na tuje v obdobju po drugi svetovni vojni in izraz bojazni, da je domovina za zdomskega človeka za vselej izgubljena. Takrat v ženskem zdomskem pesništvu motiv hrepenenja po domovini pogosto prestopa v pesniško metaforo iskanja človekove domovine v religioznem, ontološkem smislu. Na svoj način se dih slovenske domovine kaže celo v najmlajših rodovih razseljenih oseb, rojenih že na tujem, ki ustvarjajo že v jeziku nove domovine – v španščini, angleščini, nemščini idr. Kljub spremenjeni motiviki se kaže v kombinaciji temperamentov dveh svetov ter zastrti tesnobi kot dediščini trpke preteklosti prednikov. |
first_indexed | 2024-04-09T20:56:20Z |
format | Article |
id | doaj.art-5b0bddc424cc4e5e888df37958262964 |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 0353-6777 1581-1212 |
language | English |
last_indexed | 2024-04-09T20:56:20Z |
publishDate | 2005-01-01 |
publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
record_format | Article |
series | Dve Domovini |
spelling | doaj.art-5b0bddc424cc4e5e888df379582629642023-03-29T18:34:44ZengZRC SAZU, Založba ZRCDve Domovini0353-67771581-12122005-01-012118053HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVUIrena Avsenik NabergojNamen članka je pokazati na vlogo in občutje žensk v zdomstvu, kot se razkrivata v njihovi umetniški dejavnosti, natančneje v njihovi poeziji. S tega vidika prispevek prikaže najpomembnejše slovenske pesnice v zdomstvu in nato natančneje obravnava pesniški opus Milene Šoukal (Chicago, ZDA), Pavle Gruden (Avstralija) in Milene Merlak-Detela (Dunaj). Njihove pesmi predstavi tematsko-slogovno, z vidika tematike hrepenenja po domovini, ki se pokaže kot konstantna tema vse slovenske zdomske poezije. Bogato hrepenenjsko simboliko in metaforiko ženske zdomske poezije avtorica članka primerja z motivi hrepenenja pri nekaterih slovenskih pesnikih in pisateljih v domovini ter ugotavlja nekatere vzporednice in vplive, na primer Franceta Prešerna, Ivana Cankarja idr. V pesmih Milene Šoukal se hrepenenje po domovini najpogosteje izraža s simbolom ptice s pohabljeno perutjo, s simbolom desetnice, ki je morala od doma, v zadnjih pesmih pa se povezuje s hrepenenjem po spravi z domovino, pri čemer pesnica uporabi svetopisemsko simboliko štirih jezdecev Apokalipse. V haikujih Pavle Gruden se hrepenenje po domovini kaže v njenem asociativnem spominjanju na domovino: na vonj njenega zraka, zemlje, dreves in njene pokrajine. V drugih pesmih se hrepenenje kaže tudi v slikanju domotožja zaradi oddaljenosti od najbližjih svojcev, ki se poglobi zlasti o božiču in ob veliki noči; izraža se s krščansko simboliko prenapolnjenega keliha in razpetega jadra, ki bi popotnika privedlo domov. V poeziji Milene Merlak-Detela hrepenenje ni toliko usmerjeno k vrnitvi v rodno pokrajino, temveč pesnica iz tragedije bivanja, v kateri se je brez svoje krivde znašla kot plen mučnega, brutalnega dogajanja v svetu, hrepeni po čistosti življenja svojega otroštva. Hrepenenje izraža s simboli sonca, ki v tujini ne greje tako kot prej, s simbolom izgubljene studenčnice, s simbolom ujetih brodolomcev in z žalostjo zaradi odtrganosti od domovine in od groba svoje matere. Pregled poezije slovenskih ženskih pesnic v zdomstvu kaže, da je motiv hrepenenja po domovini v zdomskem položaju pogostejši in bolj poglobljen, še posebej če je posledica nasilnega odhoda na tuje v obdobju po drugi svetovni vojni in izraz bojazni, da je domovina za zdomskega človeka za vselej izgubljena. Takrat v ženskem zdomskem pesništvu motiv hrepenenja po domovini pogosto prestopa v pesniško metaforo iskanja človekove domovine v religioznem, ontološkem smislu. Na svoj način se dih slovenske domovine kaže celo v najmlajših rodovih razseljenih oseb, rojenih že na tujem, ki ustvarjajo že v jeziku nove domovine – v španščini, angleščini, nemščini idr. Kljub spremenjeni motiviki se kaže v kombinaciji temperamentov dveh svetov ter zastrti tesnobi kot dediščini trpke preteklosti prednikov.https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12141hrepenenjedomovinaizpovedsimbolmilena šoukalpavla grudenmilena merlak-detela |
spellingShingle | Irena Avsenik Nabergoj HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU Dve Domovini hrepenenje domovina izpoved simbol milena šoukal pavla gruden milena merlak-detela |
title | HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU |
title_full | HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU |
title_fullStr | HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU |
title_full_unstemmed | HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU |
title_short | HREPENENJE PO DOMOVINI V POEZIJI SLOVENSKIH AVTORIC V ZDOMSTVU |
title_sort | hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu |
topic | hrepenenje domovina izpoved simbol milena šoukal pavla gruden milena merlak-detela |
url | https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/12141 |
work_keys_str_mv | AT irenaavseniknabergoj hrepenenjepodomovinivpoezijislovenskihavtoricvzdomstvu |