Diskusija - Evidentiranje arhivskega gradiva pri društvih slovenskih izseljencev
Če naj bi bila v sociološkem smislu temeljna ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora ves družbeni prostor, kjer žive Slovenci, tj. v matični domovini, zamejstvu, emigraciji, in tudi ne nujno živečih le v strnjenih skupnostih v emigraciji, potem je to, sledile, z arhivskega stališča prav go...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
1993-01-01
|
Series: | Dve Domovini |
Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/twohomelands/article/view/13424 |
Summary: | Če naj bi bila v sociološkem smislu temeljna ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora ves družbeni prostor, kjer žive Slovenci, tj. v matični domovini, zamejstvu, emigraciji, in tudi ne nujno
živečih le v strnjenih skupnostih v emigraciji, potem je to, sledile, z arhivskega stališča prav gotovo najpomembnejše. Le bolj ali manj strnjeno živeče skupine v medsebojnih organiziranih stikih, s svojo društveno dejavnostjo ohranjajo slovenski jezik in prenašajo slovensko kulturno tradicijo marsikje že v četrto generacijo. Hkrati s svojo organizirano dejavnostjo pa ustvarjajo del kulturne dediščine slovenskega naroda - arhivsko gradivo. Le-to bo v bodočnosti nedvoumno pričalo o prisotnosti Slovencev v teh deželah in njihovem nespornem deležu v kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, političnem in siceršnjem razvoju v njihovih novih mnogonacionalnih in multikulturalnih domovinah. Hkrati pa bo prav to arhivsko gradivo dograjevalo mozaik naše skupne slovenske kulturne zgodovine. |
---|---|
ISSN: | 0353-6777 1581-1212 |