| Summary: | Upoštevanje in usklajevanje interesov v procesu prostorskega načrtovanja spremlja vrsta konfliktnih položajev, ki so med drugim posledica togih varstvenih sektorskih izhodišč in odsotnosti celovitega prostorskega načrtovanja. Izogniti se jim je mogoče tudi z zagotavljanjem ustreznih informacij o prostoru ter vsebinsko usklajenim procesom prostorskega načrtovanja in spremljajoče celovite presoje vplivov na okolje. Prispevek izhaja iz predpostavke, da prikaz stanja prostora in sektorska okoljska izhodišča, ki so v skladu z veljavno zakonodajo obvezna podlaga za pripravo in presojo načrtov na področju urejanja prostora, to omogočajo le delno in je zato smiselno uporabljati tudi analitična prostorsko-načrtovalska opravila. V strokovnih podlagah s področja varstva okolja v okviru priprave prostorskega načrta občine Piran sta bili preverjeni uporabnost rezultatov analize ranljivosti prostora in možnost priprave celovitih okoljskih izhodišč. Izkaže se, da analiza ranljivosti prostora v primerjavi s prikazom stanja prostora omogoča ustreznejšo predstavo o bolj ali manj občutljivih delih prostora in njegovih posameznih sestavinah ter tako tudi večji manevrski prostor za usklajevanje interesov ter objektivnejšo presojo vplivov na okolje. Analiza omogoča nadgradnjo varstvenih sektorskih izhodišč s pripravo konceptualno jasnejših usmeritev za varstvo in razvoj posameznih okoljskih sestavin ter pripravo celovitih okoljskih izhodišč, ki omogočajo učinkovitejše in z okoljem skladno celovito prostorsko načrtovanje.
|
|---|