Vloga hipotalamusa pri uravnavanju energetskega ravnovesja in mišji modeli za proučevanje debelosti

Debelost je kompleksna lastnost, ki jo določa delovanje genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Genetski dejavniki debelosti so geni, ki imajo vlogo pri vzpostavljanju energetskega ravnovesja, razgrajevanju hranilnih snovi, metabolizmu maščob ter pri različnih vedenjskih lastnostih. Na energetsk...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Uršula LODGE, Simon HORVAT
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2002-12-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/15578
Description
Summary:Debelost je kompleksna lastnost, ki jo določa delovanje genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Genetski dejavniki debelosti so geni, ki imajo vlogo pri vzpostavljanju energetskega ravnovesja, razgrajevanju hranilnih snovi, metabolizmu maščob ter pri različnih vedenjskih lastnostih. Na energetsko ravnovesje in telesno maso organizma vpliva centralni živčni sistem. Ključna regija za uravnavanje metabolizma in porabe energije je hipotalamus, ki sproži nevro-humoralni odgovor na zaznane senzorične informacije. Pri tem sodelujejo različni hormoni, nevropeptidi in nevrotransmiterji. Genetska osnova za debelost je v večini primerov večgenska, kar pomeni, da razvoj debelosti nadzoruje več kromosomskih regij, imenovanih kvantitativni lokusi. Za razumevanje genetske in fiziološke osnove debelosti so pomembni številni in raznoliki modeli glodalcev za debelost. Znanih je veliko enogenskih mišjih modelov, s katerimi lahko proučujemo vpliv mutacij v enem genu na razvoj debelosti. Za raziskovanje večgenske osnove debelosti pa so zelo primerni večgenski mišji modeli, ki so rezultat dolgoročne selekcije različnih lastnosti, povezanih z debelostjo.
ISSN:1854-1941