Vitruvij o modulu
Ponovna uvedba modularne koordinacije v današnjo arhitekturo1 je oživila zanimanje za Vitruvijevo teorijo o modularni kompoziciji. Vitruvij razlaga pojma modulus in commodulatio na več mestih svojih desetih knjig o arhitekturi. Toda njegov nauk je zaradi neprimernih prevodov, ki so sicer jezikovno p...
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
1977-01-01
|
| Series: | Arheološki Vestnik |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9566 |
| Summary: | Ponovna uvedba modularne koordinacije v današnjo arhitekturo1 je oživila zanimanje za Vitruvijevo teorijo o modularni kompoziciji. Vitruvij razlaga pojma modulus in commodulatio na več mestih svojih desetih knjig o arhitekturi. Toda njegov nauk je zaradi neprimernih prevodov, ki so sicer jezikovno pravilni, težko razumljiv. Tako na prim er vsi prevodi Vitruvij a za besedo symmetria uporabljajo termine symmetry v angleščini, symetrie v francoščini, Symmetrie v nemščini, simmetria v italijanščini, simetrija pri nas. Toda ta pojem je Vitruviju pomenil nekaj čisto drugega kot nam. Besede s časom pač spreminjajo svoj pomen. Cetus Faventinus5 nam sporoča, da so »Grki... modularne mere imenovali ... jujjjietpiav.« Druga napaka, ki se vleče skozi vse prevode Vitruvija, je generični genitiv ratae partis, ki ga prevajajo v ednini, kot v originalu, čeprav Vitruvij ima v mislih vsak »izračunani del« ali »modul«, torej vse »module« in ne le enega. 4. 6. 8 Če vemo za obe mesti, kjer dobesedno prevajanje pokvari smisel, lahko za arhitekta najpomembnejši Vitruvijev precept beremo takole: »Kompozicija zgradb je odvisna od modularnih mer, katerih razmerja se morajo arhitekti nad vse vestno držati. Ta pa izhaja iz proporcije, ki jo Grki imenujejo analogia. Proporcija pa je izbor merskih enot za vsak gradbeni člen in za celoto zgradbe ter njihova medsebojna vsklajenost (commodulatio), pri čemer pride do izraza razmerje modularnih mer. Kajti brez modularnih mer in brez proporcije nobena zgradba ne more imeti racionalne kompozicije, to se pravi, če nima natančnih razmerij kot med udi lepo oblikovanega človeka.« (Vitr. 3. 1. 1.) Nerazumevanje tega Vitruvijevega pravila, ki mu botruje slabo prevajanje, je glavni razlog, da je moderna arhitektura zašla v mersko zmedo, ki ni kaj dosti m anjša od tiste, ko so gradili babilonski stolp. |
|---|---|
| ISSN: | 1581-1204 0570-8966 |