Ars Amatoria - trd prevajalski oreh?
Ko se prevajalec loteva svojega prevoda, še zlasti če gre za antično poezijo, mora najprej prezreti tisti znani in za njegov trud zelo nespodbudni italijanski aforizem »traduttore traditore«, ki ga nemalokdaj sili k temu, da bi že na samem začetku opustil vsako upanje na uspeh. Nasploh so zelo redki...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | ell |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2000-12-01
|
| Series: | Keria: Studia Latina et Graeca |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/5710 |
| _version_ | 1828060546953379840 |
|---|---|
| author | Barbara Šega Čeh |
| author_facet | Barbara Šega Čeh |
| author_sort | Barbara Šega Čeh |
| collection | DOAJ |
| description | Ko se prevajalec loteva svojega prevoda, še zlasti če gre za antično poezijo, mora najprej prezreti tisti znani in za njegov trud zelo nespodbudni italijanski aforizem »traduttore traditore«, ki ga nemalokdaj sili k temu, da bi že na samem začetku opustil vsako upanje na uspeh. Nasploh so zelo redki tisti prevajalci literarnih umetnin, ki povsem neopazno »izdajajo« izvirnik. Da bi se torej izognili začetniškim spodrsljajem, je treba, pač glede na vrsto literarnega dela, ki ga prevajamo, in glede na ciljno občinstvo, ki mu je prevod namenjen, izbirati med tistimi tremi najosnovnejšimi definicijami prevoda, kijih običajno navajajo tudi leksikoni literarne teorije, ko definirajo prevod kot literarno teoretični pojem: 1) da bolj ali manj dobesedno prevedemo izvirni pomen besedila, pri čemer seveda upoštevamo sintakso, gramatične zakonitosti, govorne značilnosti in idiome jezika, v katerega besedilo prevajamo; 2) da poskušamo - to je neizogibno pravilo še zlasti za leposlovne prevode - v prevod presaditi tudi duha in slog izvirnika, tako da iščemo, kolikor je to pač le mogoče, primerne ekvivalente v sintaksi, gramatiki in idiomih obehjezikov; 3) tretja možnost pa je svobodnejša adaptacija izvirnika, ki sicer obdrži duha in smisel izvirnega besedila, lahko pa pri tem prevajalec bistveno spreminja slog, strukturo, gramatične značilnosti in seveda tudi idiome, značilne za izvirnik.
|
| first_indexed | 2024-04-10T21:58:42Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-6cddab6bdb4643188a46752d61e10666 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1580-0261 2350-4234 |
| language | ell |
| last_indexed | 2024-04-10T21:58:42Z |
| publishDate | 2000-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Keria: Studia Latina et Graeca |
| spelling | doaj.art-6cddab6bdb4643188a46752d61e106662023-01-18T09:40:02ZellUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Keria: Studia Latina et Graeca1580-02612350-42342000-12-012210.4312/keria.2.2.37-40Ars Amatoria - trd prevajalski oreh?Barbara Šega Čeh0Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2 SI-1000 LjubljanaKo se prevajalec loteva svojega prevoda, še zlasti če gre za antično poezijo, mora najprej prezreti tisti znani in za njegov trud zelo nespodbudni italijanski aforizem »traduttore traditore«, ki ga nemalokdaj sili k temu, da bi že na samem začetku opustil vsako upanje na uspeh. Nasploh so zelo redki tisti prevajalci literarnih umetnin, ki povsem neopazno »izdajajo« izvirnik. Da bi se torej izognili začetniškim spodrsljajem, je treba, pač glede na vrsto literarnega dela, ki ga prevajamo, in glede na ciljno občinstvo, ki mu je prevod namenjen, izbirati med tistimi tremi najosnovnejšimi definicijami prevoda, kijih običajno navajajo tudi leksikoni literarne teorije, ko definirajo prevod kot literarno teoretični pojem: 1) da bolj ali manj dobesedno prevedemo izvirni pomen besedila, pri čemer seveda upoštevamo sintakso, gramatične zakonitosti, govorne značilnosti in idiome jezika, v katerega besedilo prevajamo; 2) da poskušamo - to je neizogibno pravilo še zlasti za leposlovne prevode - v prevod presaditi tudi duha in slog izvirnika, tako da iščemo, kolikor je to pač le mogoče, primerne ekvivalente v sintaksi, gramatiki in idiomih obehjezikov; 3) tretja možnost pa je svobodnejša adaptacija izvirnika, ki sicer obdrži duha in smisel izvirnega besedila, lahko pa pri tem prevajalec bistveno spreminja slog, strukturo, gramatične značilnosti in seveda tudi idiome, značilne za izvirnik. https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/5710Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| spellingShingle | Barbara Šega Čeh Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? Keria: Studia Latina et Graeca Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title_full | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title_fullStr | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title_full_unstemmed | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title_short | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| title_sort | ars amatoria trd prevajalski oreh |
| topic | Ars Amatoria - trd prevajalski oreh? |
| url | https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/5710 |
| work_keys_str_mv | AT barbarasegaceh arsamatoriatrdprevajalskioreh |