Arheološki les - njegove lastnosti in raziskovalni potencial

Raziskali smo osnovne fizikalne in kemične lastnosti arheološkega »mokrega« lesa z Ljubljanskega barja, ki se je ohranil v mokrih tleh ali pod vodo. Vzorci lesa hrasta (Quercus sp.), jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa), bukve (Fagus sylvatica) in javorja (Acer sp.) so bili ostanki kolov i...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Katarina Čufar, Vesna Tišler, Željko Gorišek
Format: Article
Language:deu
Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 2002-01-01
Series:Arheološki Vestnik
Online Access:https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8404
Description
Summary:Raziskali smo osnovne fizikalne in kemične lastnosti arheološkega »mokrega« lesa z Ljubljanskega barja, ki se je ohranil v mokrih tleh ali pod vodo. Vzorci lesa hrasta (Quercus sp.), jesena (Fraxinus sp.), jelše (Alnus glutinosa), bukve (Fagus sylvatica) in javorja (Acer sp.) so bili ostanki kolov iz prazgodovinskih koliščarskih naselbin iz 3. in 4. tisočletja pr. n. š. Vlažnost lesa nad 500 % in drastičen upad gostote v primerjavi z normalnim lesom kaže na visoko stopnjo razkroja celičnih sten v lesu. Krčenje je močno presegalo krčenje normalnega lesa. Kemične analize arheološkega jesena so pokazale drastično povečan delež lignina in zmanjšan delež celuloze in hemiceluloz. Rezultati predstavljajo osnovo za izbiro primernih načinov ohranitve arheološkega lesa iz Ljubljanskega barja in drugih najdišč v Sloveniji.
ISSN:1581-1204
0570-8966