Carnaria: praznik boginje Karne
Iz cerkvice sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah, na območju antične Emone, izvira rimski nagrobnik, zdaj v Narodnem muzeju Slovenije, na katerem je omenjena družina Cezernijev in praznik Carnaria, ki sicer v rimskem imperiju ni omenjen nikjer drugje. Zakonca sta v oporoki zapustila združenju obrtnikov...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | ell |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2012-07-01
|
| Series: | Keria: Studia Latina et Graeca |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/keria/article/view/4159 |
| Summary: | Iz cerkvice sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah, na območju antične Emone, izvira rimski nagrobnik, zdaj v Narodnem muzeju Slovenije, na katerem je omenjena družina Cezernijev in praznik Carnaria, ki sicer v rimskem imperiju ni omenjen nikjer drugje. Zakonca sta v oporoki zapustila združenju obrtnikov 200 denarijev, da bi na dan praznika boginje Karne na njun grob prinesli vrtnice. Napisi, ki omenjajo takšna volila, so znani predvsem iz severne Italije, od koder je izvirala tudi ugledna družina emonskih Cezernijev. Z imenom praznika so le označili zanje pomemben družinski datum. Karni so bile posvečene junijske kalende, torej prvi dan meseca junija, kot je v Rimskem koledarju (6.101–82) zapisal Ovidij. Bila je boginja vratnih tečajev, predvsem pa je z vejico gloga, ki ji jo je dal Janus, odganjala nočne ujede, vešce, ki so ponoči ogrožale življenje dojenčkov. Tudi Grki so verjeli, da vejice gloga odganjajo čarovnice, zgodba o Karni pa kaže, da so bile podobne vraže razširjene tudi med Rimljani. Valvasor omenja primerljiva praznoverja tudi pri nas.
|
|---|---|
| ISSN: | 1580-0261 2350-4234 |