Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke

Izhodišča: V svetu so opravili manjše število raziskav, ki opisujejo povezanost med dejavniki tveganja in stopnjo alergijske reakcije po piku žuželke. Metode: V epidemiološko presečno raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2019 in majem 2020, smo vključili osebe, ki so bile zaradi pika žuželke v...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Nika Jutraž, Tanja Carli, Simona Perčič, Mitja Košnik, Andreja Kukec
Format: Article
Language:English
Published: Slovenian Medical Association 2023-04-01
Series:Zdravniški Vestnik
Subjects:
Online Access:https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3372
_version_ 1797834367163170816
author Nika Jutraž
Tanja Carli
Simona Perčič
Mitja Košnik
Andreja Kukec
author_facet Nika Jutraž
Tanja Carli
Simona Perčič
Mitja Košnik
Andreja Kukec
author_sort Nika Jutraž
collection DOAJ
description Izhodišča: V svetu so opravili manjše število raziskav, ki opisujejo povezanost med dejavniki tveganja in stopnjo alergijske reakcije po piku žuželke. Metode: V epidemiološko presečno raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2019 in majem 2020, smo vključili osebe, ki so bile zaradi pika žuželke v obdobju 2005 – 2015 (n=2100) obravnavane na Univerziteni kliniki Golnik (klinika Golnik). Izdelali smo poseben vprašalnik in ga po navadni pošti vročili osebam ciljne populacije. Iz vrnjenih vprašalnikov smo pripravili dve podatkovni bazi: prva – bolniki, obravnavani zaradi pika ose (n=237), druga – bolniki, obravnavani zaradi pika čebele (n=179). Za analizo povezanosti med opazovanimi pojavi smo uporabili Pearsonov hi-kvadrat test. Rezultati: Ocenjena prevalenca približno enake in blažje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika čebele, je 95,1 %, pri 4,9 % je bila alergijska reakcija hujša. Pri teh se je kot statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po piku žuželke izkazala pozitivna družinska anamneza. Pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika ose, jih je 94,9 % ob ponovnem piku doživelo blažjo ali približno enako alergijsko reakcijo, 5,3 % pa hujšo. Nakazuje se višja prevalenca hujše alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah ženskega spola, v starostnih skupinah 21–40 let ter ≥ 61 let. Prevalenca blažje reakcije po ponovnem piku čebele je višja pri osebah, ki se ukvarjajo s čebelarjenjem ali živijo v bližini čebelnjaka. Zaključek: Pri osebah, ki so doživeli pik čebele, je pozitivna družinska anamneza statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku.
first_indexed 2024-04-09T14:36:59Z
format Article
id doaj.art-82ca4ea329134de3af0d383b38e8b6df
institution Directory Open Access Journal
issn 1318-0347
1581-0224
language English
last_indexed 2024-04-09T14:36:59Z
publishDate 2023-04-01
publisher Slovenian Medical Association
record_format Article
series Zdravniški Vestnik
spelling doaj.art-82ca4ea329134de3af0d383b38e8b6df2023-05-03T11:47:29ZengSlovenian Medical AssociationZdravniški Vestnik1318-03471581-02242023-04-01923-411412410.6016/ZdravVestn.33723372Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželkeNika Jutraž0Tanja Carli1Simona Perčič2Mitja Košnik3Andreja Kukec4Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, SlovenijaMedicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija; Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, SlovenijaCenter za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, SlovenijaUniverzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Golnik, Slovenija; Katedra za interno medicino, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, SlovenijaCenter za zdravstveno ekologijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija; Katedra za javno zdravje, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, SlovenijaIzhodišča: V svetu so opravili manjše število raziskav, ki opisujejo povezanost med dejavniki tveganja in stopnjo alergijske reakcije po piku žuželke. Metode: V epidemiološko presečno raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2019 in majem 2020, smo vključili osebe, ki so bile zaradi pika žuželke v obdobju 2005 – 2015 (n=2100) obravnavane na Univerziteni kliniki Golnik (klinika Golnik). Izdelali smo poseben vprašalnik in ga po navadni pošti vročili osebam ciljne populacije. Iz vrnjenih vprašalnikov smo pripravili dve podatkovni bazi: prva – bolniki, obravnavani zaradi pika ose (n=237), druga – bolniki, obravnavani zaradi pika čebele (n=179). Za analizo povezanosti med opazovanimi pojavi smo uporabili Pearsonov hi-kvadrat test. Rezultati: Ocenjena prevalenca približno enake in blažje alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika čebele, je 95,1 %, pri 4,9 % je bila alergijska reakcija hujša. Pri teh se je kot statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po piku žuželke izkazala pozitivna družinska anamneza. Pri osebah, ki so bile obravnavane zaradi pika ose, jih je 94,9 % ob ponovnem piku doživelo blažjo ali približno enako alergijsko reakcijo, 5,3 % pa hujšo. Nakazuje se višja prevalenca hujše alergijske reakcije po ponovnem piku žuželke pri osebah ženskega spola, v starostnih skupinah 21–40 let ter ≥ 61 let. Prevalenca blažje reakcije po ponovnem piku čebele je višja pri osebah, ki se ukvarjajo s čebelarjenjem ali živijo v bližini čebelnjaka. Zaključek: Pri osebah, ki so doživeli pik čebele, je pozitivna družinska anamneza statistično pomemben dejavnik tveganja za hujšo alergijsko reakcijo po ponovnem piku.https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3372kožekrilcialergijavprašalnikklinična medicinajavno zdravje
spellingShingle Nika Jutraž
Tanja Carli
Simona Perčič
Mitja Košnik
Andreja Kukec
Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
Zdravniški Vestnik
kožekrilci
alergija
vprašalnik
klinična medicina
javno zdravje
title Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
title_full Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
title_fullStr Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
title_full_unstemmed Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
title_short Metodološki pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku žuželke
title_sort metodoloski pristop opredelitve napovednih dejavnikov za oceno stopnje alergijske reakcije po piku zuzelke
topic kožekrilci
alergija
vprašalnik
klinična medicina
javno zdravje
url https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/view/3372
work_keys_str_mv AT nikajutraz metodoloskipristopopredelitvenapovednihdejavnikovzaocenostopnjealergijskereakcijepopikuzuzelke
AT tanjacarli metodoloskipristopopredelitvenapovednihdejavnikovzaocenostopnjealergijskereakcijepopikuzuzelke
AT simonapercic metodoloskipristopopredelitvenapovednihdejavnikovzaocenostopnjealergijskereakcijepopikuzuzelke
AT mitjakosnik metodoloskipristopopredelitvenapovednihdejavnikovzaocenostopnjealergijskereakcijepopikuzuzelke
AT andrejakukec metodoloskipristopopredelitvenapovednihdejavnikovzaocenostopnjealergijskereakcijepopikuzuzelke