Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo
Avtorica v prispevku na osnovi rezultatov mednarodne ankete o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS) v podjetjih prikazuje stanje in trende na področju nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji z mednarodno primerjavo z državami EU v obdobju od...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2008-12-01
|
Series: | AS: Andragoška Spoznanja |
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/864 |
_version_ | 1797950309639651328 |
---|---|
author | Tanja Čelebič |
author_facet | Tanja Čelebič |
author_sort | Tanja Čelebič |
collection | DOAJ |
description | Avtorica v prispevku na osnovi rezultatov mednarodne ankete o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS) v podjetjih prikazuje stanje in trende na področju nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji z mednarodno primerjavo z državami EU v obdobju od 1999 do 2005. Analiza je pokazala, da je vključenost v nadaljnje poklicno izobraževanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma visoka in se je v primerjavi z letom 1999 precej povečala. Vendar pa se pri tej vključenosti pojavljajo razlike glede na spol in starost; vključenost žensk je višja kot vključenost moških in s starostjo hitro upada. Poleg tega se kažejo precejšnje razlike v vključenosti v CVTS glede na število zaposlenih v podjetju; v podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je precej višja kot v podjetjih z 10 do 49 zaposlenimi. Višji od evropskega povprečja so tudi deleži podjetij, ki zagotavljajo nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, trajanje vključenosti v to izobraževanje ter usposabljanje in njegovi stroški. Za podjetje je koristna informacija o uspešnosti preteklega izobraževanja in osnova za nadaljnje načrtovanje izobraževanja je tudi merjenje učinkov izobraževanja. Kljub koristim, ki jih prinaša merjenje teh učinkov, pa je v Sloveniji delež podjetij, ki ugotavljajo te učinke, med najnižjimi med evropskimi državami. |
first_indexed | 2024-04-10T22:14:19Z |
format | Article |
id | doaj.art-898500fc87564dbd84ff319703274625 |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 1318-5160 2350-4188 |
language | English |
last_indexed | 2024-04-10T22:14:19Z |
publishDate | 2008-12-01 |
publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
record_format | Article |
series | AS: Andragoška Spoznanja |
spelling | doaj.art-898500fc87564dbd84ff3197032746252023-01-18T08:36:35ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)AS: Andragoška Spoznanja1318-51602350-41882008-12-01141-210.4312/as.14.1-2.57-67Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavoTanja ČelebičAvtorica v prispevku na osnovi rezultatov mednarodne ankete o nadaljnjem poklicnem izobraževanju in usposabljanju zaposlenih (CVTS) v podjetjih prikazuje stanje in trende na področju nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji z mednarodno primerjavo z državami EU v obdobju od 1999 do 2005. Analiza je pokazala, da je vključenost v nadaljnje poklicno izobraževanje v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami razmeroma visoka in se je v primerjavi z letom 1999 precej povečala. Vendar pa se pri tej vključenosti pojavljajo razlike glede na spol in starost; vključenost žensk je višja kot vključenost moških in s starostjo hitro upada. Poleg tega se kažejo precejšnje razlike v vključenosti v CVTS glede na število zaposlenih v podjetju; v podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je precej višja kot v podjetjih z 10 do 49 zaposlenimi. Višji od evropskega povprečja so tudi deleži podjetij, ki zagotavljajo nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje, trajanje vključenosti v to izobraževanje ter usposabljanje in njegovi stroški. Za podjetje je koristna informacija o uspešnosti preteklega izobraževanja in osnova za nadaljnje načrtovanje izobraževanja je tudi merjenje učinkov izobraževanja. Kljub koristim, ki jih prinaša merjenje teh učinkov, pa je v Sloveniji delež podjetij, ki ugotavljajo te učinke, med najnižjimi med evropskimi državami.https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/864nadaljnje poklicno izobraževanjeusposabljanjeučinki izobraževanjastroški izobraževanjaizobraževanje zaposlenih |
spellingShingle | Tanja Čelebič Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo AS: Andragoška Spoznanja nadaljnje poklicno izobraževanje usposabljanje učinki izobraževanja stroški izobraževanja izobraževanje zaposlenih |
title | Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo |
title_full | Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo |
title_fullStr | Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo |
title_full_unstemmed | Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo |
title_short | Nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje v Sloveniji z mednarodno primerjavo |
title_sort | nadaljnje poklicno izobrazevanje in usposabljanje v sloveniji z mednarodno primerjavo |
topic | nadaljnje poklicno izobraževanje usposabljanje učinki izobraževanja stroški izobraževanja izobraževanje zaposlenih |
url | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/864 |
work_keys_str_mv | AT tanjacelebic nadaljnjepoklicnoizobrazevanjeinusposabljanjevslovenijizmednarodnoprimerjavo |