Vpliv elementov zdravljenja na raven samospoštovanja bolnikov, odvisnih od alkohola
Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se glede na določene kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospoštovanja) med seboj razlikujejo od alkohola odvisni pacienti v zgodnji in v kasnejši časovni fazi zdravljenja. V prvo skupino (zgodnja faza zdravljenja) so bili vključeni bolniki, ki...
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Nurses and Midwives Association of Slovenia
2003-09-01
|
| Series: | Obzornik zdravstvene nege |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://obzornik.zbornica-zveza.si/index.php/ObzorZdravNeg/article/view/2459 |
| Summary: | Osnovni namen raziskave je bil ugotoviti, kako se glede na določene kazalce zdravljenja (s poudarkom na ravni samospoštovanja) med seboj razlikujejo od alkohola odvisni pacienti v zgodnji in v kasnejši časovni fazi zdravljenja. V prvo skupino (zgodnja faza zdravljenja) so bili vključeni bolniki, ki so se hospitalno zdravili na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola (n = 48) ljubljanske Psihiatrične klinike od marca 2002 do aprila 2002. V drugi skupini (kasnejša faza zdravljenja) so bili pacienti, ki so bili vsaj eno leto vključeni v Klube zdravljenih alkoholikov (n = 52). Oceno koristnosti določenih elementov programa je podalo tudi strokovno osebje iz omenjene enote (n = 14). Uporabljen je bil vprašalnik s 26 vprašanji, ki so obsegala naslednja področja: demografska vprašanja, Rosenbergovo skalo samospoštovanja in Likertove lestvice za ocenjevanje drugih odvisnih spremenljivk (psihosocialni status pacientov, odnos osebja do pacientov, program zdravljenja in kakovost bivanja v ustanovi). Rezultati so pokazali, da se raven samospoštovanja povezuje z vsemi pomembnimi medosebnimi odnosi pacientov in da je raven samospoštovanja v skupini pacientov v kasnejši fazi zdravljenja pomembno višja. Ti pacienti so pomembno bolj zadovoljni s svojimi medosebnimi odnosi in z odnosi osebja do sebe v času preteklega hospitalnega zdravljenja. Rezultati tudi kažejo, da je strokovno osebje nagnjeno k temu, da posamezne elemente programa podcenjuje glede koristnosti za psihosocialno funkcioniranje pacientov. |
|---|---|
| ISSN: | 1318-2951 2350-4595 |