Prostor, razmerja in razmere
Evropskost in globalnost nista estetsko oz. umetnostno definirana pojma. Še manj sta, če sprejmemo trenutno časnikarsko rabo, nova. Prostor glasbe in zato muzikologije sicer ni zunaj trenutnega ali splošnega, vendar je drugačen, predvsem tesno povezan s historičnim (in nacionalnim). Antihistorizem...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | deu |
Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2003-12-01
|
Series: | Muzikološki Zbornik |
Subjects: | |
Online Access: | https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5528 |
_version_ | 1797948878092238848 |
---|---|
author | Borut Loparnik |
author_facet | Borut Loparnik |
author_sort | Borut Loparnik |
collection | DOAJ |
description | Evropskost in globalnost nista estetsko oz. umetnostno definirana pojma. Še manj sta, če sprejmemo trenutno časnikarsko rabo, nova. Prostor glasbe in zato muzikologije sicer ni zunaj trenutnega ali splošnega, vendar je drugačen, predvsem tesno povezan s historičnim (in nacionalnim). Antihistorizem globalnega "napredka", ki izloča individualno v imenu "dojemljivosti" (uniformnosti po vzoru tržnega povprečja), je torej nasproten vsebini umetniškega. Še zlasti umetnosti "nezgodovinskih" narodov, katerih glasba in ugotovitve o njej že dosihmal niso zanimale "sveta". Kot nacionalna veda je muzikologija dolžna upoštevati mere vsakokratne družbe in zakonitosti svojega okolja. Vedeti mora, kakšen delež ima v kulturni zavesti naroda sama in kakšnega njen predmet. Gre za vlogo umetniške glasbe, razmerja med praktičnimi glasbeniki in "teoretiki", za znanstveni solipsizem, relevantne teme raziskovanja, za organon in kvaliteto njenega dela. Hkrati mora upoštevati, da se območje neodgovorjenih vprašanj s slehernim pojasnjevanjem preteklega in sočasnega (kajpak tudi evropskega in globalnega) naglo širi. Vezati vse to na skupni imenovalec združevalnih, bolj ko ne futurističnih imaginacij, je sicer oportuni politikum, nikakor pa nazor ali celo orodje znanosti, ki se oblikuje iz umevanja zgodovine. Procesi integracije so zgolj stalna okoliščina umetnostnega dogajanja, ne njegov program. So prvina in ne sinonim glasbenega prostora, razmerij in razmer. |
first_indexed | 2024-04-10T21:50:22Z |
format | Article |
id | doaj.art-a012c4923852404897b4fcffb99f9254 |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 0580-373X 2350-4242 |
language | deu |
last_indexed | 2024-04-10T21:50:22Z |
publishDate | 2003-12-01 |
publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
record_format | Article |
series | Muzikološki Zbornik |
spelling | doaj.art-a012c4923852404897b4fcffb99f92542023-01-18T12:57:01ZdeuUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Muzikološki Zbornik0580-373X2350-42422003-12-01391758010.4312/mz.39.1.75-804819Prostor, razmerja in razmereBorut LoparnikEvropskost in globalnost nista estetsko oz. umetnostno definirana pojma. Še manj sta, če sprejmemo trenutno časnikarsko rabo, nova. Prostor glasbe in zato muzikologije sicer ni zunaj trenutnega ali splošnega, vendar je drugačen, predvsem tesno povezan s historičnim (in nacionalnim). Antihistorizem globalnega "napredka", ki izloča individualno v imenu "dojemljivosti" (uniformnosti po vzoru tržnega povprečja), je torej nasproten vsebini umetniškega. Še zlasti umetnosti "nezgodovinskih" narodov, katerih glasba in ugotovitve o njej že dosihmal niso zanimale "sveta". Kot nacionalna veda je muzikologija dolžna upoštevati mere vsakokratne družbe in zakonitosti svojega okolja. Vedeti mora, kakšen delež ima v kulturni zavesti naroda sama in kakšnega njen predmet. Gre za vlogo umetniške glasbe, razmerja med praktičnimi glasbeniki in "teoretiki", za znanstveni solipsizem, relevantne teme raziskovanja, za organon in kvaliteto njenega dela. Hkrati mora upoštevati, da se območje neodgovorjenih vprašanj s slehernim pojasnjevanjem preteklega in sočasnega (kajpak tudi evropskega in globalnega) naglo širi. Vezati vse to na skupni imenovalec združevalnih, bolj ko ne futurističnih imaginacij, je sicer oportuni politikum, nikakor pa nazor ali celo orodje znanosti, ki se oblikuje iz umevanja zgodovine. Procesi integracije so zgolj stalna okoliščina umetnostnega dogajanja, ne njegov program. So prvina in ne sinonim glasbenega prostora, razmerij in razmer.https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5528muzikologijaglobalnostnacionalno |
spellingShingle | Borut Loparnik Prostor, razmerja in razmere Muzikološki Zbornik muzikologija globalnost nacionalno |
title | Prostor, razmerja in razmere |
title_full | Prostor, razmerja in razmere |
title_fullStr | Prostor, razmerja in razmere |
title_full_unstemmed | Prostor, razmerja in razmere |
title_short | Prostor, razmerja in razmere |
title_sort | prostor razmerja in razmere |
topic | muzikologija globalnost nacionalno |
url | https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5528 |
work_keys_str_mv | AT borutloparnik prostorrazmerjainrazmere |