Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in loči...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | deu |
Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2022-07-01
|
Series: | Arheološki Vestnik |
Subjects: | |
Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938 |
_version_ | 1798000808513503232 |
---|---|
author | Andrej Mihevc |
author_facet | Andrej Mihevc |
author_sort | Andrej Mihevc |
collection | DOAJ |
description | Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji. |
first_indexed | 2024-04-11T11:26:18Z |
format | Article |
id | doaj.art-a2d94a953a71421d9adbb839de4fe20d |
institution | Directory Open Access Journal |
issn | 1581-1204 0570-8966 |
language | deu |
last_indexed | 2024-04-11T11:26:18Z |
publishDate | 2022-07-01 |
publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
record_format | Article |
series | Arheološki Vestnik |
spelling | doaj.art-a2d94a953a71421d9adbb839de4fe20d2022-12-22T04:26:16ZdeuZRC SAZU, Založba ZRCArheološki Vestnik1581-12040570-89662022-07-0173294710.3986/AV.73.0216721Neolitske risbe v jami Bestažovci na KrasuAndrej MihevcJama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938krasbestažovcaperkova pečinaneolitikjamasedimentkrioturbacijajamska umetnostrisbe |
spellingShingle | Andrej Mihevc Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu Arheološki Vestnik kras bestažovca perkova pečina neolitik jama sediment krioturbacija jamska umetnost risbe |
title | Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu |
title_full | Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu |
title_fullStr | Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu |
title_full_unstemmed | Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu |
title_short | Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu |
title_sort | neolitske risbe v jami bestazovci na krasu |
topic | kras bestažovca perkova pečina neolitik jama sediment krioturbacija jamska umetnost risbe |
url | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938 |
work_keys_str_mv | AT andrejmihevc neolitskerisbevjamibestazovcinakrasu |