Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu

Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in loči...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Andrej Mihevc
Format: Article
Language:deu
Published: ZRC SAZU, Založba ZRC 2022-07-01
Series:Arheološki Vestnik
Subjects:
Online Access:https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938
_version_ 1798000808513503232
author Andrej Mihevc
author_facet Andrej Mihevc
author_sort Andrej Mihevc
collection DOAJ
description Jama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.
first_indexed 2024-04-11T11:26:18Z
format Article
id doaj.art-a2d94a953a71421d9adbb839de4fe20d
institution Directory Open Access Journal
issn 1581-1204
0570-8966
language deu
last_indexed 2024-04-11T11:26:18Z
publishDate 2022-07-01
publisher ZRC SAZU, Založba ZRC
record_format Article
series Arheološki Vestnik
spelling doaj.art-a2d94a953a71421d9adbb839de4fe20d2022-12-22T04:26:16ZdeuZRC SAZU, Založba ZRCArheološki Vestnik1581-12040570-89662022-07-0173294710.3986/AV.73.0216721Neolitske risbe v jami Bestažovci na KrasuAndrej MihevcJama Bestažovca je del starega vodoravnega jamskega rova, ki so ga preoblikovali zapolnitve s sedimenti, kraška denudacija in podiranja. Glavni rov Bestažovce je bil do nedavnega povezan s Perkovo pečino, o čemer pričajo arheološki ostanki. Kasneje je polzenje sedimenta zaprlo prehod in ločilo jami. To je zaščitilo Bestažovco pred zunanjimi vplivi in obiskovalci. Sedanji dostop v jamo je skozi 25 m globoko brezno. V jami smo našli na steni Glavnega rova 32 z rdečo okro narisanih risb, na stropu pa 28 z ogljem narejenih pik. Radiokarbonske datacije oglja kažejo, da je bil ta del Bestažovce dostopen še pred okrog 7000 leti. Risbe so verjetno enake starosti, lahko pa so tudi veliko starejše. To so prve do sedaj najdene neolitske jamske risbe v Sloveniji.https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938krasbestažovcaperkova pečinaneolitikjamasedimentkrioturbacijajamska umetnostrisbe
spellingShingle Andrej Mihevc
Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
Arheološki Vestnik
kras
bestažovca
perkova pečina
neolitik
jama
sediment
krioturbacija
jamska umetnost
risbe
title Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
title_full Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
title_fullStr Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
title_full_unstemmed Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
title_short Neolitske risbe v jami Bestažovci na Krasu
title_sort neolitske risbe v jami bestazovci na krasu
topic kras
bestažovca
perkova pečina
neolitik
jama
sediment
krioturbacija
jamska umetnost
risbe
url https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/10938
work_keys_str_mv AT andrejmihevc neolitskerisbevjamibestazovcinakrasu