Julija je stopila v »cerkev razsvetljeno«: K Žigonovi razlagi Prešernovega soneta Je od vesel’ga časa teklo leto
Na vprašanje, kdaj se je Prešeren zaljubil v Julijo, so prešernoslovci dali različne odgovore: eni leto 1831, drugi pa leto 1833, kot je Prešeren zapisal v sonetu Je od vesel'ga časa teklo leto. Kdor zagovarja letnico 1831, mora razložiti, kaj pomeni sonetna zgodba o velikonočnem srečanju v Trn...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
Slavistično društvo Slovenije
2013-04-01
|
| Series: | Slavistična Revija |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://srl.si/ojs/srl/article/view/1305 |
| Summary: | Na vprašanje, kdaj se je Prešeren zaljubil v Julijo, so prešernoslovci dali različne odgovore: eni leto 1831, drugi pa leto 1833, kot je Prešeren zapisal v sonetu Je od vesel'ga časa teklo leto. Kdor zagovarja letnico 1831, mora razložiti, kaj pomeni sonetna zgodba o velikonočnem srečanju v Trnovem. Za mnoge je izmišljena petrarkistična zgodba, Avgust Žigon pa je l. 1906 predlagal, da sonet opisuje dva resnična dogodka: Prešeren leta 1833 obuja spomin na prvosrečanje iz leta 1831. Žigonovo tezo je prepričljivo kritiziral Kidrič, dokler ni 1939 Grafenauer zapisal, da je na velikonočno soboto cerkev zatemnjena in ne razsvetljena, kot piše v sonetu. To je bil ključni podporni argument Žigonovi tezi. Tu dokazujem, da se je Grafenauer zmotil. |
|---|---|
| ISSN: | 0350-6894 1855-7570 |