| Summary: | Visoka tržno-cenovna zaščita prireje mleka je dejstvo evropske kmetijske politike, vendar pa ob postopnem zniževanju zaščite kmetijstva pridobivajo na pomenu različne oblike proračunskih podpor, ki nadomeščajo zmanjšanje dohodka. Zaenkrat še ni jasno določeno, ali bodo teh ukrepov v celoti deležne tudi bodoče članice Evropske unije (EU). V prispevku so ocenjeni učinki različnih ravni neposrednih plačil in strukturnih podpor na slovenski trg z mlekom. Analizirali smo dohodkovni položaj prireje ter blaginjo pridelovalcev, porabnikov in davkoplačevalcev. Z metodo PAM (“Policy Analysis Matrix”) v kombinaciji z modelom APAS (“Agricultural Policy Analysis Simulator”) smo ocenili omenjene ekonomske parametre in upoštevali različne politične scenarije. Za obdobje po pristopu smo analizirali učinke različnih scenarijev prevzema ukrepov Skupne kmetijske politike (SKP). Rezultati kažejo, da ima obseg prevzema proračunskih podpor izrazit vpliv na obravnavane ekonomske parametre, zato kaže pri pogajanjih o pristopu Slovenije k EU vztrajati pri popolnem prevzemu ukrepov SKP. Če Slovenija pristopi pred naslednjo reformo tržnega reda za mleko, bodo imele sprva večji pomen strukturne podpore, po letu 2005/06 pa bo večji učinek neposrednih plačil. Pristop Slovenije brez neposrednih plačil in strukturnih podpor lahko povzroči nazadovanje prireje mleka v Sloveniji, ki tudi ob najugodnejšem scenariju zaradi nizke konkurenčnosti nima obetavne razvojne perspektive. Ob ustrezni strategiji oblikovanja kmetijske politike v predpristopnem obdobju je zadovoljiv izid pristopnih pogajanj verjetnejši.
|
|---|