Kakšno znanje potrebuje sodobni človek
Pridobivanje znanja se je v industrijskem času povezovalo z dejanskimi razmerami. Šolanje in poklic sta pripravila človeka navadno za vse življenje, takrat ko še družba ni bila izpostavljena tolikšnim spremembam, kot je danes. Za obdobje, v katerem živimo, je značilno, da se način življenja in prež...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
1996-12-01
|
| Series: | AS: Andragoška Spoznanja |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6608 |
| _version_ | 1828061305060196352 |
|---|---|
| author | Ana Krajnc |
| author_facet | Ana Krajnc |
| author_sort | Ana Krajnc |
| collection | DOAJ |
| description |
Pridobivanje znanja se je v industrijskem času povezovalo z dejanskimi razmerami. Šolanje in poklic sta pripravila človeka navadno za vse življenje, takrat ko še družba ni bila izpostavljena tolikšnim spremembam, kot je danes. Za obdobje, v katerem živimo, je značilno, da se način življenja in preživetja radikalno spreminjata. Spremembe, ekonomske, politične, kulturne, so nenadne in velike. Zato je težko vnaprej predvidevati, kakšno znanje bo človek potreboval. Natančneje lahko ugotavljamo potrebe po znanju šele v konkretnih položajih. Znanje postaja zelo fluidno. Pojavlja se mnogo novega znanja, veliko naučenega pa zastareva. Ključ za ustrezno izobraževanje ni v naštevanju znanj, ki jih danes človek potrebuje, temveč v spremenjenem načinu izobraževanja in v drugačnih osnovnih vzgojnih vzorcih. Strokovnjaki piše jo o novih paradigmah vzgoje, iščejo temeljne vzorce, po katerih bi opredelili vzgojo, primerno sodobnemu stanju družbeno-ekonomskih razmerij. Vzgoja in izobraževanje, ki sta bili značilni za industrijsko civilizacijo, ne zadoščata več za civilizacijo elektronske proizvodnje in informacijske družbe, ker so zanjo značilna nova razmerja in procesi.Nove paradigme obsegajo zlasti neformalno izobraževanje, zasebnost izobraževanja, nevidnega učitelja in nevidne (virtualne) poti izobraževanja, dostop do znanja, ki ga naj ima vsak človek (znanje in izobraževanje nista več lastnina in nista izpostavljena politični moči), razvoj osebnostnih lastnosti kot trajnih učinkov vzgoje, permanentnost izobraževanja ali vseživljenjsko izobraževanje. V teh razmerjih pa se sproti porajajo in zadovoljujejo potrebe po posamičnih znanjih, takrat, ko jih, in tam, kjer jih nekdo potrebuje. Upada pomen institucij, nadomeščajo jih sproti nastale osebne povezave ali mreže. Med pomembnimi paradigmami je tudi globalizacija izobraževanja, v nasprotju s še vedno veljavnimi nacionalnimi izobraževalnimi sistemi. Sodobni človek potrebuje nova razmerja v vzgoji in izobraževanju, zlasti večjo svobodo in možnost za osebni razvoj, profiliranje in identifikacijo. Pri izobraževanju postaja čedalje bolj odvisen od sebe, od tega, koliko znanja in kako ga bo lahko zajel, in ne več od tega, koliko mu ga bo do drugi privoščili. Izobraževanje in vzgoja sta tesno povezana z ekonomskim in s socialnim razvojem. Ker je svetovni trg prevladal nad nacionalnimi trgi, se tudi izobraževalni pojavi in procesi če dalje bolj oblikujejo na svetovni ravni.
|
| first_indexed | 2024-04-10T22:12:17Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-a8bd16f9f9694043b7f027e31536f503 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1318-5160 2350-4188 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-04-10T22:12:17Z |
| publishDate | 1996-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | AS: Andragoška Spoznanja |
| spelling | doaj.art-a8bd16f9f9694043b7f027e31536f5032023-01-18T08:39:30ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)AS: Andragoška Spoznanja1318-51602350-41881996-12-012310.4312/as.2.3.5-10Kakšno znanje potrebuje sodobni človekAna Krajnc Pridobivanje znanja se je v industrijskem času povezovalo z dejanskimi razmerami. Šolanje in poklic sta pripravila človeka navadno za vse življenje, takrat ko še družba ni bila izpostavljena tolikšnim spremembam, kot je danes. Za obdobje, v katerem živimo, je značilno, da se način življenja in preživetja radikalno spreminjata. Spremembe, ekonomske, politične, kulturne, so nenadne in velike. Zato je težko vnaprej predvidevati, kakšno znanje bo človek potreboval. Natančneje lahko ugotavljamo potrebe po znanju šele v konkretnih položajih. Znanje postaja zelo fluidno. Pojavlja se mnogo novega znanja, veliko naučenega pa zastareva. Ključ za ustrezno izobraževanje ni v naštevanju znanj, ki jih danes človek potrebuje, temveč v spremenjenem načinu izobraževanja in v drugačnih osnovnih vzgojnih vzorcih. Strokovnjaki piše jo o novih paradigmah vzgoje, iščejo temeljne vzorce, po katerih bi opredelili vzgojo, primerno sodobnemu stanju družbeno-ekonomskih razmerij. Vzgoja in izobraževanje, ki sta bili značilni za industrijsko civilizacijo, ne zadoščata več za civilizacijo elektronske proizvodnje in informacijske družbe, ker so zanjo značilna nova razmerja in procesi.Nove paradigme obsegajo zlasti neformalno izobraževanje, zasebnost izobraževanja, nevidnega učitelja in nevidne (virtualne) poti izobraževanja, dostop do znanja, ki ga naj ima vsak človek (znanje in izobraževanje nista več lastnina in nista izpostavljena politični moči), razvoj osebnostnih lastnosti kot trajnih učinkov vzgoje, permanentnost izobraževanja ali vseživljenjsko izobraževanje. V teh razmerjih pa se sproti porajajo in zadovoljujejo potrebe po posamičnih znanjih, takrat, ko jih, in tam, kjer jih nekdo potrebuje. Upada pomen institucij, nadomeščajo jih sproti nastale osebne povezave ali mreže. Med pomembnimi paradigmami je tudi globalizacija izobraževanja, v nasprotju s še vedno veljavnimi nacionalnimi izobraževalnimi sistemi. Sodobni človek potrebuje nova razmerja v vzgoji in izobraževanju, zlasti večjo svobodo in možnost za osebni razvoj, profiliranje in identifikacijo. Pri izobraževanju postaja čedalje bolj odvisen od sebe, od tega, koliko znanja in kako ga bo lahko zajel, in ne več od tega, koliko mu ga bo do drugi privoščili. Izobraževanje in vzgoja sta tesno povezana z ekonomskim in s socialnim razvojem. Ker je svetovni trg prevladal nad nacionalnimi trgi, se tudi izobraževalni pojavi in procesi če dalje bolj oblikujejo na svetovni ravni. https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6608Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| spellingShingle | Ana Krajnc Kakšno znanje potrebuje sodobni človek AS: Andragoška Spoznanja Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title_full | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title_fullStr | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title_full_unstemmed | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title_short | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| title_sort | kaksno znanje potrebuje sodobni clovek |
| topic | Kakšno znanje potrebuje sodobni človek |
| url | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6608 |
| work_keys_str_mv | AT anakrajnc kaksnoznanjepotrebujesodobniclovek |