Juan Luis Vives (1492–1540) in njegov priročnik De institutione feminae Christianae

Med humanisti, kot so Tomaž More, Erazem Rotterdamski ter Guillaume Budé, se v poljudnih prikazih redko znajde Juan Luis Vives, čeprav je po njihovem mnenju veljal za vodilnega misleca svojega časa. Toda tudi to se počasi spreminja, po zaslugi nemških raziskovalcev pedagogike in empirične psihologi...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Martina Ješovnik, David Movrin
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2020-08-01
Series:Clotho
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/clotho/article/view/9276
Description
Summary:Med humanisti, kot so Tomaž More, Erazem Rotterdamski ter Guillaume Budé, se v poljudnih prikazih redko znajde Juan Luis Vives, čeprav je po njihovem mnenju veljal za vodilnega misleca svojega časa. Toda tudi to se počasi spreminja, po zaslugi nemških raziskovalcev pedagogike in empirične psihologije se je v 19. stoletju zanimanje zanj spet prebudilo in slednjič dobilo podobo v doslej najobsežnejši biografiji, ki jo je leta 1970 objavil Carlos Noreña. Čeprav se še zgodi, da Vives ostane spregledan celo v kateri od preglednih razprav o humanizmu, je v zadnjih desetletjih zanimanje za tega humanista izrazito naraslo. Članek ponuja vpogled v življenje tega humanista, njegov čas in opus. Osrediščen je na vzgojni priročnik za ženske z naslovom De institutione feminae christianae, napisan za hčer takratnega angleškega monarha Henrika VIII. in njegove prve žene Katarine Aragonske.
ISSN:2670-6210
2670-6229