CIL XIV 431 iz Ostije in rimska inflacija
Avtor komentira fragmentiran nagrobnik, ki so ga postavili svojci Kvintu Veturiju Sokratu (ime, ki v napisu ni ohranjeno, je Dessauova konjektura), ki so ga ostijski avgustali sklenili počastiti med drugim tudi s kipom. Mož je, zadovoljen s počastitvijo, namenil njihovi blagajni 50 000 sestercev s k...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
1977-02-01
|
| Series: | Arheološki Vestnik |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9597 |
| Summary: | Avtor komentira fragmentiran nagrobnik, ki so ga postavili svojci Kvintu Veturiju Sokratu (ime, ki v napisu ni ohranjeno, je Dessauova konjektura), ki so ga ostijski avgustali sklenili počastiti med drugim tudi s kipom. Mož je, zadovoljen s počastitvijo, namenil njihovi blagajni 50 000 sestercev s klavzulo, da vsako leto na njegov rojstni dan porabijo 100 sestercev od obresti za okrasitev kipa, ostanek razdelijo med tiste avgustale, ki se bodo zbrali. Ob posvetitvi kipa so mestni svetniki dobili po 3, avgustali pa po 5 denarjev. Tekst spada v leto 238/239. V primerjavi z analognimi napisi iz 2. in 3. stoletja ugotavlja avtor, da vsota 50 000 sestercev ni visoka in ni govora, da bi pričala o inflaciji. Ta je sicer bila nesporna, vendar ne v taki meri, da bi vznemirjala prebivalce Ostije (in drugih mest). Na to kaže tudi dejstvo, da v napisu ni nobene klavzule, ki bi predvidevala padanje kupne moči denarja. Avtor poskuša izračunati tudi višino obrestne mere, ki v napisu ni označena. Na osnovi verjetnostnega računa in s primerjanjem analognih določil ter znanih poprečnih obrestnih mer ugotavlja, da je najverjetnejša 6 %. V indirektno potrditev teze, da je bila vrednost denarja do sredine 3. stoletja kolikor toliko stabilna, je avtor dokaznemu gradivu, ki ga je zbral že v drugem delu (glej op. 18), dodal seznam relevantnih določil na nagrobnikih po letu 239 (med 240 in 256) |
|---|---|
| ISSN: | 1581-1204 0570-8966 |