Jezik in neoliberalizem
Prispevek poskuša osvetliti povezavo med jezikom in neoliberalno ideologijo, ki zaznamuje današnji čas. Interdisciplinaren pristop zahteva upoštevanje vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved. V uvodu je neoliberalizem predstavljen z vidika politično-ekonomske zgodovine. I...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2019-03-01
|
| Series: | Slovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7341 |
| _version_ | 1797851392520486912 |
|---|---|
| author | Sabina Zorčič |
| author_facet | Sabina Zorčič |
| author_sort | Sabina Zorčič |
| collection | DOAJ |
| description | Prispevek poskuša osvetliti povezavo med jezikom in neoliberalno ideologijo, ki zaznamuje današnji čas. Interdisciplinaren pristop zahteva upoštevanje vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved. V uvodu je neoliberalizem predstavljen z vidika politično-ekonomske zgodovine. Izpostavljeni so nekateri vzroki in vzvodi, ki so omogočili, da so neoliberalni principi v tako kratkem času postali svetovna ideologija, ali – kot bi ga poimenoval Gramsci – senso comune, torej pogled na svet, ki je nekritično absorbiran iz družbenega okolja, v katerem se kulturno razvijamo. Tudi jezik je pomemben, če ne najpomembnejši element kulture in socializacije, zato v osrednjem delu članka predstavim, kako se neoliberalna ideologija na različne načine kaže v jezikovni rabi. Kakšno vlogo ima jezik pri upovedovanju sveta, se kaže že na primeru poimenovanja obravnavane ekonomske doktrine, ki variira od neoliberalizma, neo-klasične ekonomije, nove ekonomije, postfordizma, vse do ekonomije prostega trga. V osrednjem delu so tako predstavljeni trije različni jezikoslovni pristopi, ki obravnavajo jezik v povezavi z neoliberalizmom. Norman Fairclough in Eve Chiapello v okviru kritične analize diskurza analizirata menedžersko literaturo, njen žanr, stil ter diskurz v ožjem smislu. V primeru iz kognitivnega jezikoslovja George Lakoff z rabo metafor in uokvirjanja resničnosti razloži refleksivno rabo jezika in s tehniko mapiranja možganov potrdi posledične spremembe dojemanja sveta. Ruqaiya Hasan pa v primeru iz semantičnih študij pokaže proces spreminjanja pomena besed (nova opomenitev besed), ki jo zaradi intenzivne rabe v kratkem časovnem obdobju povzročijo ljudje, ki imajo za to interes. S sintezo predstavljenih jezikoslovnih primerov želim pokazati na ideološkost v rabi jezika ter jo osvetliti tudi s primeri iz slovenščine. Poznati implikacije rabe besed, kot so stranka oziroma potrošnik, davkoplačevalci, demokracija in svobodni trg, se zdi odločilno za identifikacijo časa in prostora, ki nas opredeljuje: refleksivna pismenost je pri tem ključna. Sklepna faza članka je namenjena razmišljanju o vrednosti jezika in vrednotenju znanja jezika oziroma jezikov. Ali je jezik kapital, ali smo s takšnim poimenovanjem že sami zapadli v ideološki govor? Izpostavljeno je neoliberalno komodificiranje jezika, kar je posledica usmeritve v storitveno produkcijo ter spremenjenega dojemanja dela, ki je sedaj izrazito komunikacijsko zaznamovano ter s popolnoma nedoločenim časom in prostorom dela. Obenem pa se jezik in kapital povezujeta – kot ugotavlja Mazzini – tudi na najbolj osnovni ravni: s tem, ko Ameriška zakladnica na dvajset dolarski bankovec zapiše: »Ta bankovec je plačilno sredstvo za vse javne in zasebne dolgove,« je opravljeno performativno dejanje (z dolgoročnimi posledicami). S poudarjanjem pomena zavedanja jezika, kritično interpretacijo pomenov besed in odkrivanjem (ne) refleksivne rabe jezika v današnjem neoliberalnem senso comune opozarjamo, da je jezik sredstvo za nastanek in obstoj ideologij. Zavedanje tega pa omogoča njihovo prepoznavanje ter opozarjanje na spreminjanje dejanskosti. |
| first_indexed | 2024-04-09T19:16:02Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-b8b2ec42d9c54643a590c73e61793e50 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1408-2616 1581-1271 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-04-09T19:16:02Z |
| publishDate | 2019-03-01 |
| publisher | ZRC SAZU, Založba ZRC |
| record_format | Article |
| series | Slovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies |
| spelling | doaj.art-b8b2ec42d9c54643a590c73e61793e502023-04-06T05:25:29ZengZRC SAZU, Založba ZRCSlovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies1408-26161581-12712019-03-01116933Jezik in neoliberalizemSabina Zorčič0Inštitut za narodnostna vprašanja, LjubljanaPrispevek poskuša osvetliti povezavo med jezikom in neoliberalno ideologijo, ki zaznamuje današnji čas. Interdisciplinaren pristop zahteva upoštevanje vidikov različnih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved. V uvodu je neoliberalizem predstavljen z vidika politično-ekonomske zgodovine. Izpostavljeni so nekateri vzroki in vzvodi, ki so omogočili, da so neoliberalni principi v tako kratkem času postali svetovna ideologija, ali – kot bi ga poimenoval Gramsci – senso comune, torej pogled na svet, ki je nekritično absorbiran iz družbenega okolja, v katerem se kulturno razvijamo. Tudi jezik je pomemben, če ne najpomembnejši element kulture in socializacije, zato v osrednjem delu članka predstavim, kako se neoliberalna ideologija na različne načine kaže v jezikovni rabi. Kakšno vlogo ima jezik pri upovedovanju sveta, se kaže že na primeru poimenovanja obravnavane ekonomske doktrine, ki variira od neoliberalizma, neo-klasične ekonomije, nove ekonomije, postfordizma, vse do ekonomije prostega trga. V osrednjem delu so tako predstavljeni trije različni jezikoslovni pristopi, ki obravnavajo jezik v povezavi z neoliberalizmom. Norman Fairclough in Eve Chiapello v okviru kritične analize diskurza analizirata menedžersko literaturo, njen žanr, stil ter diskurz v ožjem smislu. V primeru iz kognitivnega jezikoslovja George Lakoff z rabo metafor in uokvirjanja resničnosti razloži refleksivno rabo jezika in s tehniko mapiranja možganov potrdi posledične spremembe dojemanja sveta. Ruqaiya Hasan pa v primeru iz semantičnih študij pokaže proces spreminjanja pomena besed (nova opomenitev besed), ki jo zaradi intenzivne rabe v kratkem časovnem obdobju povzročijo ljudje, ki imajo za to interes. S sintezo predstavljenih jezikoslovnih primerov želim pokazati na ideološkost v rabi jezika ter jo osvetliti tudi s primeri iz slovenščine. Poznati implikacije rabe besed, kot so stranka oziroma potrošnik, davkoplačevalci, demokracija in svobodni trg, se zdi odločilno za identifikacijo časa in prostora, ki nas opredeljuje: refleksivna pismenost je pri tem ključna. Sklepna faza članka je namenjena razmišljanju o vrednosti jezika in vrednotenju znanja jezika oziroma jezikov. Ali je jezik kapital, ali smo s takšnim poimenovanjem že sami zapadli v ideološki govor? Izpostavljeno je neoliberalno komodificiranje jezika, kar je posledica usmeritve v storitveno produkcijo ter spremenjenega dojemanja dela, ki je sedaj izrazito komunikacijsko zaznamovano ter s popolnoma nedoločenim časom in prostorom dela. Obenem pa se jezik in kapital povezujeta – kot ugotavlja Mazzini – tudi na najbolj osnovni ravni: s tem, ko Ameriška zakladnica na dvajset dolarski bankovec zapiše: »Ta bankovec je plačilno sredstvo za vse javne in zasebne dolgove,« je opravljeno performativno dejanje (z dolgoročnimi posledicami). S poudarjanjem pomena zavedanja jezika, kritično interpretacijo pomenov besed in odkrivanjem (ne) refleksivne rabe jezika v današnjem neoliberalnem senso comune opozarjamo, da je jezik sredstvo za nastanek in obstoj ideologij. Zavedanje tega pa omogoča njihovo prepoznavanje ter opozarjanje na spreminjanje dejanskosti.https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7341 |
| spellingShingle | Sabina Zorčič Jezik in neoliberalizem Slovenski Jezik - Slovene Linguistic Studies |
| title | Jezik in neoliberalizem |
| title_full | Jezik in neoliberalizem |
| title_fullStr | Jezik in neoliberalizem |
| title_full_unstemmed | Jezik in neoliberalizem |
| title_short | Jezik in neoliberalizem |
| title_sort | jezik in neoliberalizem |
| url | https://ojs.zrc-sazu.si/sjsls/article/view/7341 |
| work_keys_str_mv | AT sabinazorcic jezikinneoliberalizem |