Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? Študija primera alpskih industrijskih krajin v malih in srednje velikih mestih

Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Manca Krošelj, Tomaž Pipan, Naja Marot
Format: Article
Language:English
Published: Urbanistični inštitut RS 2022-06-01
Series:Urbani Izziv
Subjects:
Online Access: http://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2022/urbani-izziv-2022-33-01-03.pdf
Description
Summary:Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
ISSN:0353-6483
1855-8399