Podoba Dunaja v slovenski književnosti.

Avstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih p...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Tone SMOLEJ
Format: Article
Language:English
Published: Slavistično društvo Slovenije 2008-03-01
Series:Slavistična Revija
Subjects:
Online Access:https://srl.si/ojs/srl/article/view/1570
_version_ 1818042592237977600
author Tone SMOLEJ
author_facet Tone SMOLEJ
author_sort Tone SMOLEJ
collection DOAJ
description Avstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih parkov pri Cankarju. Osrednji slovenski literarni zgodovinar, ki se je ukvarjal s to problematiko, pa je gotovo naš slavljenec France Bernik (1998). Medtem ko so se dosedanji raziskovalci osredinili zlasti na Cankarja, pa želi naša študija prikazati še druge slovenske opisovalce Dunaja in tako orisati nekatere stalnice v slovenski podobi tega mesta.
first_indexed 2024-12-10T08:48:46Z
format Article
id doaj.art-c4a3188533964e07b35ba5e051446c21
institution Directory Open Access Journal
issn 0350-6894
1855-7570
language English
last_indexed 2024-12-10T08:48:46Z
publishDate 2008-03-01
publisher Slavistično društvo Slovenije
record_format Article
series Slavistična Revija
spelling doaj.art-c4a3188533964e07b35ba5e051446c212022-12-22T01:55:39ZengSlavistično društvo SlovenijeSlavistična Revija0350-68941855-75702008-03-01563Podoba Dunaja v slovenski književnosti.Tone SMOLEJAvstrijska literarna zgodovina se je doslej že ukvarjala s podoba Dunaja v slovenski literaturi. Maria Vera Claricini (1996) je za obširni zbornik Wien als Magnet prispevala razpravo o Cankarjevem Dunaju. Bolj inventivna pa je študija Stefana Simoneka (2004), ki je analiziral zlasti svet dunajskih parkov pri Cankarju. Osrednji slovenski literarni zgodovinar, ki se je ukvarjal s to problematiko, pa je gotovo naš slavljenec France Bernik (1998). Medtem ko so se dosedanji raziskovalci osredinili zlasti na Cankarja, pa želi naša študija prikazati še druge slovenske opisovalce Dunaja in tako orisati nekatere stalnice v slovenski podobi tega mesta.https://srl.si/ojs/srl/article/view/1570slovenska književnostimagologijaDunajGovekar, FranCankar, IvanGrum, Slavko
spellingShingle Tone SMOLEJ
Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
Slavistična Revija
slovenska književnost
imagologija
Dunaj
Govekar, Fran
Cankar, Ivan
Grum, Slavko
title Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
title_full Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
title_fullStr Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
title_full_unstemmed Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
title_short Podoba Dunaja v slovenski književnosti.
title_sort podoba dunaja v slovenski knjizevnosti
topic slovenska književnost
imagologija
Dunaj
Govekar, Fran
Cankar, Ivan
Grum, Slavko
url https://srl.si/ojs/srl/article/view/1570
work_keys_str_mv AT tonesmolej podobadunajavslovenskiknjizevnosti