Tradicija humanistične misli in glasba
Postmoderni diskurz je pokazal nezaupanje do nekaterih osnovnih konceptov razumevanja zgodovine glasbe. Z zanikanjem obstoja temeljnih zakonov, ki naj bi usmerjali domnevno naravni razvoj glasbe, je dekonstrukcija podvomila v absolutne in neodvisne notranje vrednote, ki naj bi jih imela dela klasičn...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2003-12-01
|
| Series: | Muzikološki Zbornik |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5520 |
| _version_ | 1797948821307654144 |
|---|---|
| author | Jurij Snoj |
| author_facet | Jurij Snoj |
| author_sort | Jurij Snoj |
| collection | DOAJ |
| description | Postmoderni diskurz je pokazal nezaupanje do nekaterih osnovnih konceptov razumevanja zgodovine glasbe. Z zanikanjem obstoja temeljnih zakonov, ki naj bi usmerjali domnevno naravni razvoj glasbe, je dekonstrukcija podvomila v absolutne in neodvisne notranje vrednote, ki naj bi jih imela dela klasične glasbe. Ni naključje, da se je dekonstrukcija zgodovine glasbe pojavila v času, ko je z množico specialističnih študij vedenje o glasbi različnih zgodovinskih okolij naraslo do tolikšne mere, da se celotna zgodovina glasbe ne da več razlagati z enim samim konceptom. Gledano s tega zornega kota je dekonstrukcija študij glasbe osvobodila od v preteklosti uveljavljenih vnaprejšnjih konceptov z njihovimi vrednostnimi sistemi in ideološkimi implikacijami. S postmoderno dekonstrukcijsko kritiko je zgodovino glasbe mogoče videti kot osvobojeno ideoloških vezi; taka pa je še vedno velika zakladnica znanja in razlag glasbe od antike do danes, zakladnica, ki nudi relevantno izhodišče domala vsaki novi študiji ali pristopu. V zvezi z naravo glasboslovja je pomenljivo, da se teorije in pristopi z različnih humanističnih področij morejo aplicirati na glasbo. To je mogoče razložiti s podmeno, da glasba, čeprav je navidezno brez vsebine, ne nastaja neodvisno od svojega okolja; globoko je vkoreninjena v svojih kontekstih, istih, v katerih nastajajo tudi ostali izrazi človekovega duhovnega hotenja, ki so predmet humanističnih področij. Ker se koncepti z drugih humanističnih področij morejo prenašati na glasbo, je glasboslovje v širšem smislu mogoče razumeti kot humanistični diskurz o glasbi. |
| first_indexed | 2024-04-10T21:50:32Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-d2f6d7250b7b4f5faec867e3bae0147d |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 0580-373X 2350-4242 |
| language | deu |
| last_indexed | 2024-04-10T21:50:32Z |
| publishDate | 2003-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Muzikološki Zbornik |
| spelling | doaj.art-d2f6d7250b7b4f5faec867e3bae0147d2023-01-18T12:57:01ZdeuUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Muzikološki Zbornik0580-373X2350-42422003-12-0139191710.4312/mz.39.1.9-174811Tradicija humanistične misli in glasbaJurij SnojPostmoderni diskurz je pokazal nezaupanje do nekaterih osnovnih konceptov razumevanja zgodovine glasbe. Z zanikanjem obstoja temeljnih zakonov, ki naj bi usmerjali domnevno naravni razvoj glasbe, je dekonstrukcija podvomila v absolutne in neodvisne notranje vrednote, ki naj bi jih imela dela klasične glasbe. Ni naključje, da se je dekonstrukcija zgodovine glasbe pojavila v času, ko je z množico specialističnih študij vedenje o glasbi različnih zgodovinskih okolij naraslo do tolikšne mere, da se celotna zgodovina glasbe ne da več razlagati z enim samim konceptom. Gledano s tega zornega kota je dekonstrukcija študij glasbe osvobodila od v preteklosti uveljavljenih vnaprejšnjih konceptov z njihovimi vrednostnimi sistemi in ideološkimi implikacijami. S postmoderno dekonstrukcijsko kritiko je zgodovino glasbe mogoče videti kot osvobojeno ideoloških vezi; taka pa je še vedno velika zakladnica znanja in razlag glasbe od antike do danes, zakladnica, ki nudi relevantno izhodišče domala vsaki novi študiji ali pristopu. V zvezi z naravo glasboslovja je pomenljivo, da se teorije in pristopi z različnih humanističnih področij morejo aplicirati na glasbo. To je mogoče razložiti s podmeno, da glasba, čeprav je navidezno brez vsebine, ne nastaja neodvisno od svojega okolja; globoko je vkoreninjena v svojih kontekstih, istih, v katerih nastajajo tudi ostali izrazi človekovega duhovnega hotenja, ki so predmet humanističnih področij. Ker se koncepti z drugih humanističnih področij morejo prenašati na glasbo, je glasboslovje v širšem smislu mogoče razumeti kot humanistični diskurz o glasbi.https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5520zgodovina glasbedekonstrukcijaklasična glasbaglasboslovjehumanistika |
| spellingShingle | Jurij Snoj Tradicija humanistične misli in glasba Muzikološki Zbornik zgodovina glasbe dekonstrukcija klasična glasba glasboslovje humanistika |
| title | Tradicija humanistične misli in glasba |
| title_full | Tradicija humanistične misli in glasba |
| title_fullStr | Tradicija humanistične misli in glasba |
| title_full_unstemmed | Tradicija humanistične misli in glasba |
| title_short | Tradicija humanistične misli in glasba |
| title_sort | tradicija humanisticne misli in glasba |
| topic | zgodovina glasbe dekonstrukcija klasična glasba glasboslovje humanistika |
| url | https://journals.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik/article/view/5520 |
| work_keys_str_mv | AT jurijsnoj tradicijahumanisticnemisliinglasba |