Govor v sodobnem slovenskem romanu
Raziskava sodobnega slovenskega romana zadnjih let (1990-2015) je pokazala, da se je delež govora v njem povečal zaradi več razlogov; najpogostejši je težnja po mimetičnosti in razlikovalnosti govora kot sredstva karakterizacije, prisotna pa je tudi težnja po posodobitvi in deavtomatizaciji pripoved...
Main Author: | |
---|---|
Format: | Article |
Language: | English |
Published: |
Slavistično društvo Slovenije
2015-02-01
|
Series: | Slavistična Revija |
Subjects: | |
Online Access: | https://srl.si/ojs/srl/article/view/1228 |
Summary: | Raziskava sodobnega slovenskega romana zadnjih let (1990-2015) je pokazala, da se je delež govora v njem povečal zaradi več razlogov; najpogostejši je težnja po mimetičnosti in razlikovalnosti govora kot sredstva karakterizacije, prisotna pa je tudi težnja po posodobitvi in deavtomatizaciji pripovedi. Prvo težnjo sem analizirala v romanu Čefurji raus Gorana Vojnovića, drugo pa v romanu Da me je strah? Maruše Krese. Prvi roman je primer tradicionalnega vnosa monologa in dialoga, dialogi pa so v smislu scenarizacije napisani kot prizori, drugi pa je v prepletu monologa, dialoga, notranjega monologa in doživljenega govora znatno bolj sodoben in zapleten - prav sinkretičnost njegovih govornih tehnik se z večperspektivnostjo odpira inovativni družbeni kritiki. |
---|---|
ISSN: | 0350-6894 1855-7570 |