Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti
V Sloveniji se je dolgo ohranjal model organizacije družbe, ki je koreninil v skupnostni formi. V taki družbeni formi je na ravni lokalne skupnosti osnovna šola daleč presegala svojo primarno vzgojno-izobraževalno funkcijo. Urbanizacija, ki je danes precej zajela tudi za podeželje bolj značilno skup...
| Main Authors: | , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2016-04-01
|
| Series: | AS: Andragoška Spoznanja |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6399 |
| _version_ | 1797950397529194496 |
|---|---|
| author | Jasna Mažgon Janko Muršak |
| author_facet | Jasna Mažgon Janko Muršak |
| author_sort | Jasna Mažgon |
| collection | DOAJ |
| description | V Sloveniji se je dolgo ohranjal model organizacije družbe, ki je koreninil v skupnostni formi. V taki družbeni formi je na ravni lokalne skupnosti osnovna šola daleč presegala svojo primarno vzgojno-izobraževalno funkcijo. Urbanizacija, ki je danes precej zajela tudi za podeželje bolj značilno skupnostno družbeno formo, je prinesla zanimive spremembe v omenjeni širši funkciji šole. Raziskali smo, kako danes šole razumejo potrebe po povezovanju šole in skupnosti. Ugotovili smo, da se razumevanje tega povezovanja in njegove modalitete močno razlikujejo. Načini, kako šole odgovarjajo na potrebe skupnosti (in obratno), so močno odvisni od obstoječih modelov družbene organizacije. Pričakovanja so večja v okoljih, kjer je šola ena od redkih ali celo edina javna ustanova v kraju. Čeprav si tudi v preostalih okoljih šole prizadevajo za motivacijo in angažma prebivalcev, pa jim pogosto zmanjka časa in energije. Rezultati kvalitativne analize so razkrili, da ima zapiranje lokalnih ali podružničnih šol negativne demografske in socialno-kulturne posledice. Sočasno pa je analiza pokazala na neizrabljen potencial v novih urbanih okoljih, kjer bi šola lahko bila ključen element družbene organizacije v lokalni skupnosti. |
| first_indexed | 2024-04-10T22:15:45Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-d3a8e55a374844368b86ae9646c34e36 |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1318-5160 2350-4188 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-04-10T22:15:45Z |
| publishDate | 2016-04-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | AS: Andragoška Spoznanja |
| spelling | doaj.art-d3a8e55a374844368b86ae9646c34e362023-01-18T08:35:02ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)AS: Andragoška Spoznanja1318-51602350-41882016-04-0122110.4312/as.22.1.21-41Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnostiJasna Mažgon0Janko Muršak1Filozofska fakulteta Univerze v LjubljaniFilozofska fakulteta Univerze v LjubljaniV Sloveniji se je dolgo ohranjal model organizacije družbe, ki je koreninil v skupnostni formi. V taki družbeni formi je na ravni lokalne skupnosti osnovna šola daleč presegala svojo primarno vzgojno-izobraževalno funkcijo. Urbanizacija, ki je danes precej zajela tudi za podeželje bolj značilno skupnostno družbeno formo, je prinesla zanimive spremembe v omenjeni širši funkciji šole. Raziskali smo, kako danes šole razumejo potrebe po povezovanju šole in skupnosti. Ugotovili smo, da se razumevanje tega povezovanja in njegove modalitete močno razlikujejo. Načini, kako šole odgovarjajo na potrebe skupnosti (in obratno), so močno odvisni od obstoječih modelov družbene organizacije. Pričakovanja so večja v okoljih, kjer je šola ena od redkih ali celo edina javna ustanova v kraju. Čeprav si tudi v preostalih okoljih šole prizadevajo za motivacijo in angažma prebivalcev, pa jim pogosto zmanjka časa in energije. Rezultati kvalitativne analize so razkrili, da ima zapiranje lokalnih ali podružničnih šol negativne demografske in socialno-kulturne posledice. Sočasno pa je analiza pokazala na neizrabljen potencial v novih urbanih okoljih, kjer bi šola lahko bila ključen element družbene organizacije v lokalni skupnosti.https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6399lokalna skupnoststaršidružbena organizacijasodelovanje šole in okoljasocialno in kulturno središče |
| spellingShingle | Jasna Mažgon Janko Muršak Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti AS: Andragoška Spoznanja lokalna skupnost starši družbena organizacija sodelovanje šole in okolja socialno in kulturno središče |
| title | Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti |
| title_full | Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti |
| title_fullStr | Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti |
| title_full_unstemmed | Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti |
| title_short | Osnovna šola kot središče socialnega in kulturnega življenja v lokalni skupnosti |
| title_sort | osnovna sola kot sredisce socialnega in kulturnega zivljenja v lokalni skupnosti |
| topic | lokalna skupnost starši družbena organizacija sodelovanje šole in okolja socialno in kulturno središče |
| url | https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6399 |
| work_keys_str_mv | AT jasnamazgon osnovnasolakotsrediscesocialnegainkulturnegazivljenjavlokalniskupnosti AT jankomursak osnovnasolakotsrediscesocialnegainkulturnegazivljenjavlokalniskupnosti |