Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov

Razprava bo na podlagi študije šestih primerov iz sodobne gledališke in uprizoritvene prakse preverjala, kako lahko Lotmanov koncept semiosfere kot ekosistema, ki zajema tako prostor kot čas predstave, okoljski in ekonomski vidik ter politično okolje, ki obdaja gledališki dogodek, uporabimo za teor...

Full description

Bibliographic Details
Main Author: Tomaž Toporišič
Format: Article
Language:deu
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2019-12-01
Series:Ars & Humanitas
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/8987
_version_ 1797950133592129536
author Tomaž Toporišič
author_facet Tomaž Toporišič
author_sort Tomaž Toporišič
collection DOAJ
description Razprava bo na podlagi študije šestih primerov iz sodobne gledališke in uprizoritvene prakse preverjala, kako lahko Lotmanov koncept semiosfere kot ekosistema, ki zajema tako prostor kot čas predstave, okoljski in ekonomski vidik ter politično okolje, ki obdaja gledališki dogodek, uporabimo za teorijo gledališča po prostorskem obratu ter v postkolonialnem in interkulturnem okolju. Njegov pojem semiosfere kot prostorsko-časovnega fenomena, kombinacije različnih (ne) verbalnih jezikov, ki so v neprestanem dialogu drug z drugim, bomo uporabili za analizo prostorskih odnosov in politik prostora v sodobnih uprizoritvenih praksah, da bi odkrili, na kakšen način uprizarjanje ustvarja semiotične jezike, ki niso enostavna vsota posameznih znakovnih sistemov, ampak v dinamični interaktivnosti vzpostavljajo gledališki dogodek. Predmet analize bodo gledališke predstave kot semiotični prostori prehodnih oblik, ki nastajajo med različnimi mediji, prestopanja meja med odrom in avditorijem ter spremembe dinamike odnosov med igralci in gledalci v procesu kreacije in recepcije. Lotmanov »vmesni položaj gledališča med gibljivim in nediskretnim svetom realnosti ter negibljivim in diskretnim svetom upodabljajočih umetnosti« (Znotraj mislečih svetov) bomo navezali na Rancièrjev pojem emancipiranega gledalca in Bourriaudov pojem prevajanja, umetnosti kot raziskovanja vezi, ki se pletejo med besedo in sliko, časom in prostorom. Raziskali bomo dinamiko semiotičnih jezikov v prostoru, ki niso enostavna vsota posameznih znakovnih sistemov, ampak v interaktivnosti vzpostavljajo gledališki dogodek.
first_indexed 2024-04-10T22:10:24Z
format Article
id doaj.art-e286f5d2f2b64fb6ae6b8ff1b9a7bece
institution Directory Open Access Journal
issn 1854-9632
2350-4218
language deu
last_indexed 2024-04-10T22:10:24Z
publishDate 2019-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Ars & Humanitas
spelling doaj.art-e286f5d2f2b64fb6ae6b8ff1b9a7bece2023-01-18T08:53:03ZdeuUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Ars & Humanitas1854-96322350-42182019-12-0113210.4312/ars.13.2.268-284Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemovTomaž Toporišič0Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani Razprava bo na podlagi študije šestih primerov iz sodobne gledališke in uprizoritvene prakse preverjala, kako lahko Lotmanov koncept semiosfere kot ekosistema, ki zajema tako prostor kot čas predstave, okoljski in ekonomski vidik ter politično okolje, ki obdaja gledališki dogodek, uporabimo za teorijo gledališča po prostorskem obratu ter v postkolonialnem in interkulturnem okolju. Njegov pojem semiosfere kot prostorsko-časovnega fenomena, kombinacije različnih (ne) verbalnih jezikov, ki so v neprestanem dialogu drug z drugim, bomo uporabili za analizo prostorskih odnosov in politik prostora v sodobnih uprizoritvenih praksah, da bi odkrili, na kakšen način uprizarjanje ustvarja semiotične jezike, ki niso enostavna vsota posameznih znakovnih sistemov, ampak v dinamični interaktivnosti vzpostavljajo gledališki dogodek. Predmet analize bodo gledališke predstave kot semiotični prostori prehodnih oblik, ki nastajajo med različnimi mediji, prestopanja meja med odrom in avditorijem ter spremembe dinamike odnosov med igralci in gledalci v procesu kreacije in recepcije. Lotmanov »vmesni položaj gledališča med gibljivim in nediskretnim svetom realnosti ter negibljivim in diskretnim svetom upodabljajočih umetnosti« (Znotraj mislečih svetov) bomo navezali na Rancièrjev pojem emancipiranega gledalca in Bourriaudov pojem prevajanja, umetnosti kot raziskovanja vezi, ki se pletejo med besedo in sliko, časom in prostorom. Raziskali bomo dinamiko semiotičnih jezikov v prostoru, ki niso enostavna vsota posameznih znakovnih sistemov, ampak v interaktivnosti vzpostavljajo gledališki dogodek. https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/8987Robert WilsonEmmanuel Demarcy-MotaVito Tauferprostorski obratprostorska dramaturgijadramaturgija zvoka
spellingShingle Tomaž Toporišič
Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
Ars & Humanitas
Robert Wilson
Emmanuel Demarcy-Mota
Vito Taufer
prostorski obrat
prostorska dramaturgija
dramaturgija zvoka
title Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
title_full Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
title_fullStr Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
title_full_unstemmed Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
title_short Prostorski stroji gledališča kot dinamika prestopanja meja semiotičnih sistemov
title_sort prostorski stroji gledalisca kot dinamika prestopanja meja semioticnih sistemov
topic Robert Wilson
Emmanuel Demarcy-Mota
Vito Taufer
prostorski obrat
prostorska dramaturgija
dramaturgija zvoka
url https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/8987
work_keys_str_mv AT tomaztoporisic prostorskistrojigledaliscakotdinamikaprestopanjamejasemioticnihsistemov