Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji

O reji konj na Kranjskem je pisal že Valvasor (1689). Na več mestih v knjigi »Slava vojvodine Kranjske« piše tudi o kraškem konju. Druge pasme, ki so opisane v objavah do leta 1945, so noriški konj, lipicanskec, belgijski konj, ljutomerski kasač, medžimurski konj in drugi konji. Po odredbi kmetijsk...

Full description

Bibliographic Details
Main Authors: Andrej ŠALEHAR, Metka ŽAN LOTRIČ, Klemen POTOČNIK
Format: Article
Language:English
Published: University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) 2013-12-01
Series:Acta Agriculturae Slovenica
Subjects:
Online Access:https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14899
_version_ 1797393231321759744
author Andrej ŠALEHAR
Metka ŽAN LOTRIČ
Klemen POTOČNIK
author_facet Andrej ŠALEHAR
Metka ŽAN LOTRIČ
Klemen POTOČNIK
author_sort Andrej ŠALEHAR
collection DOAJ
description O reji konj na Kranjskem je pisal že Valvasor (1689). Na več mestih v knjigi »Slava vojvodine Kranjske« piše tudi o kraškem konju. Druge pasme, ki so opisane v objavah do leta 1945, so noriški konj, lipicanskec, belgijski konj, ljutomerski kasač, medžimurski konj in drugi konji. Po odredbi kmetijskega ministrstva je bila nekdanja Dravska banovina, leta 1934 razdeljena v področje hladnokrvnih konj s tremi okoliši (medžimurski konj, srednje težki noriški konj, lahki noriški konj) in v dva pasemska okoliša toplokrvnih konj (amerikanski dirkač, lipicanec). Kraški konj je omenjen že v arhivski listini iz leta 1582. To so bili močni konji znani tudi po svoji dolgoživosti. Kraški konj je stara slovenska pasma, ki je od 16. stoletja dalje neposredno sodelovala pri nastanku lipicanca, pasma sama pa je izumrla. Bohinjski konj je bil visok, širok in močan. Pasmo prvi omenja dr. Bleiweis (1855). Nastal naj bi na začetku 18. stol. z oplemenjevanjem domačih kobil z žrebci pasme nonius (ogrskimi žrebci). Prvotni stari bohinjski konj je izginil z uvajanjem težkih noriških žrebcev. Kobariški konj je bila težka vprežna pasma konj, ki so jo redili že od nekdaj v soški dolini in na njenem obrobju. Pasma je bila zelo čislana tudi v Furlaniji. Prva svetovna vojna je povsem premešala pasemsko strukturo in o usodi kobariškega konja po letu 1928 ni podatkov. Posavinjski konj, imenovan tudi savinjski, je bil vzgojen v Savinjski dolini. Nastal je s križanjem noriške in ardenske pasme konj. To je bil srednje težak konj, ki je tudi izumrl.
first_indexed 2024-03-08T23:59:13Z
format Article
id doaj.art-e286fd741fde474eb253c3f433c44825
institution Directory Open Access Journal
issn 1854-1941
language English
last_indexed 2024-03-08T23:59:13Z
publishDate 2013-12-01
publisher University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
record_format Article
series Acta Agriculturae Slovenica
spelling doaj.art-e286fd741fde474eb253c3f433c448252023-12-12T22:13:47ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412013-12-011022Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v SlovenijiAndrej ŠALEHAR0Metka ŽAN LOTRIČ1Klemen POTOČNIK2Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 DomžaleUniv. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 DomžaleUniv. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za zootehniko, Groblje 3, SI-1230 Domžale O reji konj na Kranjskem je pisal že Valvasor (1689). Na več mestih v knjigi »Slava vojvodine Kranjske« piše tudi o kraškem konju. Druge pasme, ki so opisane v objavah do leta 1945, so noriški konj, lipicanskec, belgijski konj, ljutomerski kasač, medžimurski konj in drugi konji. Po odredbi kmetijskega ministrstva je bila nekdanja Dravska banovina, leta 1934 razdeljena v področje hladnokrvnih konj s tremi okoliši (medžimurski konj, srednje težki noriški konj, lahki noriški konj) in v dva pasemska okoliša toplokrvnih konj (amerikanski dirkač, lipicanec). Kraški konj je omenjen že v arhivski listini iz leta 1582. To so bili močni konji znani tudi po svoji dolgoživosti. Kraški konj je stara slovenska pasma, ki je od 16. stoletja dalje neposredno sodelovala pri nastanku lipicanca, pasma sama pa je izumrla. Bohinjski konj je bil visok, širok in močan. Pasmo prvi omenja dr. Bleiweis (1855). Nastal naj bi na začetku 18. stol. z oplemenjevanjem domačih kobil z žrebci pasme nonius (ogrskimi žrebci). Prvotni stari bohinjski konj je izginil z uvajanjem težkih noriških žrebcev. Kobariški konj je bila težka vprežna pasma konj, ki so jo redili že od nekdaj v soški dolini in na njenem obrobju. Pasma je bila zelo čislana tudi v Furlaniji. Prva svetovna vojna je povsem premešala pasemsko strukturo in o usodi kobariškega konja po letu 1928 ni podatkov. Posavinjski konj, imenovan tudi savinjski, je bil vzgojen v Savinjski dolini. Nastal je s križanjem noriške in ardenske pasme konj. To je bil srednje težak konj, ki je tudi izumrl. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14899konjistare pasmeSlovenijazgodovinski viri
spellingShingle Andrej ŠALEHAR
Metka ŽAN LOTRIČ
Klemen POTOČNIK
Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
Acta Agriculturae Slovenica
konji
stare pasme
Slovenija
zgodovinski viri
title Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
title_full Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
title_fullStr Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
title_full_unstemmed Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
title_short Prvotne, izgubljene, pretopljene pasme konj v Sloveniji
title_sort prvotne izgubljene pretopljene pasme konj v sloveniji
topic konji
stare pasme
Slovenija
zgodovinski viri
url https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14899
work_keys_str_mv AT andrejsalehar prvotneizgubljenepretopljenepasmekonjvsloveniji
AT metkazanlotric prvotneizgubljenepretopljenepasmekonjvsloveniji
AT klemenpotocnik prvotneizgubljenepretopljenepasmekonjvsloveniji