Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba )
V Sloveniji ima pridelovanje zelja stoletno tradicijo, kljub temu pa se danes v glavnem pridelujejo le tuji hibridi in v manjši meri stare domače sorte. Prednost domačih sort je v lastnostih (npr. za kisanje), ki so vezane na zahteve domačega trga, medtem ko so hibridni kultivarji izenačeni, dosegaj...
| Main Authors: | , , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | English |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2012-12-01
|
| Series: | Acta Agriculturae Slovenica |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14465 |
| _version_ | 1797390917311660032 |
|---|---|
| author | Katarina RUDOLF PILIH Borut BOHANEC Jelka ŠUŠTAR VOZLIČ |
| author_facet | Katarina RUDOLF PILIH Borut BOHANEC Jelka ŠUŠTAR VOZLIČ |
| author_sort | Katarina RUDOLF PILIH |
| collection | DOAJ |
| description | V Sloveniji ima pridelovanje zelja stoletno tradicijo, kljub temu pa se danes v glavnem pridelujejo le tuji hibridi in v manjši meri stare domače sorte. Prednost domačih sort je v lastnostih (npr. za kisanje), ki so vezane na zahteve domačega trga, medtem ko so hibridni kultivarji izenačeni, dosegajo veliko višje pridelke in imajo vnesene določene gene za specifične odpornosti proti boleznim. Pri dosedanjem žlahtnjenju zelja smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot tudi na Biotehniški fakulteteti osredotočili predvsem na žlahtnjenje hibridnih sort zelja, ki naj bi vključevale dednino domačih ali udomačenih sort ter imeli povečano odpornost na črno žilavko kapusnic (Xanthomonas campestris pv. campestris, Pammel). Kot izhodiščni material smo uporabili udomačeno sorto 'Varaždinsko' in angleški hibridni kultivar 'Hawke'. Čiste linije smo v preteklih letih dobili z indukcijo haploidov s pomočjo kulture mikrospor. Linije smo ocenili in križali ter križance primerjali z že uveljavljenimi tujimi hibridi. Na osnovi teh rezultatov bo zasnovan nadaljnji postopek. V kolikor bomo določili ugodno kombinacijo dveh ali več linij, bo del projekta usmerjen v razmnoževanje linij s samoopraševanjem, del pa v ugotavljanje izražanja inkompatibilnosti in navzkrižne sposobnosti opraševanja. Na ta način bomo pridelali hibridno seme, ki ga bo možno oddati v sortno testiranje, obenem pa se bo nadaljevalo delo na zagotavljanju možnosti pridobivanja semen izbranih linij. Na novo pridobljene linije bomo vključili v nova križanja in tako pridobili material, ki je potreben za nemoteno nadaljevanje žlahtniteljskega programa.
Pomemben vir dednine za križanja predstavljajo tudi domače avtohtone sorte. V genski banki zelja na Kmetijskem inštitutu Slovenije hranimo 12 različnih akcesij iz različnih predelov Slovenije. Od tega sta dva slovenska kultivarja, 'Emona' in 'Kranjsko okroglo', ki sta bila požlahtnjena na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Akcesijam smo v preteklih letih določili tako morfološke kot tudi biokemične lastnosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo izbrali najprimernejše in le te semenili. Na ta način smo pridobili seme rastlin primernih za selekcijo kot tudi za križanja, ki bodo v nadaljevanju lahko pripeljala do požlahtnitve novih sort in hibridov zelja.
|
| first_indexed | 2024-03-08T23:24:19Z |
| format | Article |
| id | doaj.art-f385b5cd87624b87b45efb91fff575cd |
| institution | Directory Open Access Journal |
| issn | 1854-1941 |
| language | English |
| last_indexed | 2024-03-08T23:24:19Z |
| publishDate | 2012-12-01 |
| publisher | University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani) |
| record_format | Article |
| series | Acta Agriculturae Slovenica |
| spelling | doaj.art-f385b5cd87624b87b45efb91fff575cd2023-12-14T22:14:16ZengUniversity of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)Acta Agriculturae Slovenica1854-19412012-12-01993Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba )Katarina RUDOLF PILIH0Borut BOHANEC1Jelka ŠUŠTAR VOZLIČ2Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 LjubljanaUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 LjubljanaKmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova 17, 1000 LjubljanaV Sloveniji ima pridelovanje zelja stoletno tradicijo, kljub temu pa se danes v glavnem pridelujejo le tuji hibridi in v manjši meri stare domače sorte. Prednost domačih sort je v lastnostih (npr. za kisanje), ki so vezane na zahteve domačega trga, medtem ko so hibridni kultivarji izenačeni, dosegajo veliko višje pridelke in imajo vnesene določene gene za specifične odpornosti proti boleznim. Pri dosedanjem žlahtnjenju zelja smo se na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot tudi na Biotehniški fakulteteti osredotočili predvsem na žlahtnjenje hibridnih sort zelja, ki naj bi vključevale dednino domačih ali udomačenih sort ter imeli povečano odpornost na črno žilavko kapusnic (Xanthomonas campestris pv. campestris, Pammel). Kot izhodiščni material smo uporabili udomačeno sorto 'Varaždinsko' in angleški hibridni kultivar 'Hawke'. Čiste linije smo v preteklih letih dobili z indukcijo haploidov s pomočjo kulture mikrospor. Linije smo ocenili in križali ter križance primerjali z že uveljavljenimi tujimi hibridi. Na osnovi teh rezultatov bo zasnovan nadaljnji postopek. V kolikor bomo določili ugodno kombinacijo dveh ali več linij, bo del projekta usmerjen v razmnoževanje linij s samoopraševanjem, del pa v ugotavljanje izražanja inkompatibilnosti in navzkrižne sposobnosti opraševanja. Na ta način bomo pridelali hibridno seme, ki ga bo možno oddati v sortno testiranje, obenem pa se bo nadaljevalo delo na zagotavljanju možnosti pridobivanja semen izbranih linij. Na novo pridobljene linije bomo vključili v nova križanja in tako pridobili material, ki je potreben za nemoteno nadaljevanje žlahtniteljskega programa. Pomemben vir dednine za križanja predstavljajo tudi domače avtohtone sorte. V genski banki zelja na Kmetijskem inštitutu Slovenije hranimo 12 različnih akcesij iz različnih predelov Slovenije. Od tega sta dva slovenska kultivarja, 'Emona' in 'Kranjsko okroglo', ki sta bila požlahtnjena na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Akcesijam smo v preteklih letih določili tako morfološke kot tudi biokemične lastnosti. Na podlagi dobljenih rezultatov smo izbrali najprimernejše in le te semenili. Na ta način smo pridobili seme rastlin primernih za selekcijo kot tudi za križanja, ki bodo v nadaljevanju lahko pripeljala do požlahtnitve novih sort in hibridov zelja. https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14465zelježlahtnjenjegenska banka |
| spellingShingle | Katarina RUDOLF PILIH Borut BOHANEC Jelka ŠUŠTAR VOZLIČ Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) Acta Agriculturae Slovenica zelje žlahtnjenje genska banka |
| title | Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) |
| title_full | Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) |
| title_fullStr | Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) |
| title_full_unstemmed | Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) |
| title_short | Genska banka zelja in žlahtnjenje hibridnih sort (Brassica oleracea L. var. capitata L. f. alba ) |
| title_sort | genska banka zelja in zlahtnjenje hibridnih sort brassica oleracea l var capitata l f alba |
| topic | zelje žlahtnjenje genska banka |
| url | https://journals.uni-lj.si/aas/article/view/14465 |
| work_keys_str_mv | AT katarinarudolfpilih genskabankazeljainzlahtnjenjehibridnihsortbrassicaoleracealvarcapitatalfalba AT borutbohanec genskabankazeljainzlahtnjenjehibridnihsortbrassicaoleracealvarcapitatalfalba AT jelkasustarvozlic genskabankazeljainzlahtnjenjehibridnihsortbrassicaoleracealvarcapitatalfalba |