Leseno toporišče kladivaste sekire s kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju
Na koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju je bila najdena kamnita kladivasta sekira iz druge polovice 4. tisočletja pr. Kr. z ostankom lesenega toporišča. Ker je bila kamnina za sekiro ali morda že izdelana sekira prinesena od drugod, je bila pomembna natanč...
| Main Authors: | , , |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
ZRC SAZU, Založba ZRC
2008-01-01
|
| Series: | Arheološki Vestnik |
| Online Access: | https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8173 |
| Summary: | Na koliščarski naselbini Stare gmajne na Ljubljanskem barju je bila najdena kamnita kladivasta sekira iz druge polovice 4. tisočletja pr. Kr. z ostankom lesenega toporišča. Ker je bila kamnina za sekiro ali morda že izdelana sekira prinesena od drugod, je bila pomembna natančna identifikacija lesa topo-rišča. Anatomska preiskava je pokazala, da gre za les drena (Cornus sp.), ki je uspeval tudi v okolici kolišča. Les drena je zelo trd in trden ter ima visoko udarno žilavost, zato je bila njegova uporaba za toporišče velike in težke kamnite sekire zelo smiselna. To ponovno potrjuje, da je bil prazgodovinski človek dober poznavalec lastnosti lesa. Razpravljamo tudi o pomenu referenčnega materiala (vzorcev lesa in mikroskopskih preparatov sodobnih dreves in grmov) za razlikovanje lesa drena in pušpana (Buxus sempervirens). Slednji ima podobno anatomsko zgradbo lesa vendar kot sredozemska vrsta v prazgodovini domnevno ni uspeval v bližini kolišč |
|---|---|
| ISSN: | 1581-1204 0570-8966 |