Evidencialna branja prislova dizque v nekaterih različicah ameriške španščine in njegove ustreznice v slovenščini
Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, torej kazanja na vir informacij v izjavi, s pomočjo slovnične kategorije dizque v ameriških različicah španščine ter primerja njegove evidencialne vrednosti s slovenskimi ustreznicami v izbranih literarnih besedilih. V študiji je najprej predstavljena k...
| Main Author: | |
|---|---|
| Format: | Article |
| Language: | deu |
| Published: |
University of Ljubljana Press (Založba Univerze v Ljubljani)
2017-12-01
|
| Series: | Ars & Humanitas |
| Subjects: | |
| Online Access: | https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/article/view/7651 |
| Summary: | Prispevek obravnava izražanje evidencialnosti, torej kazanja na vir informacij v izjavi, s pomočjo slovnične kategorije dizque v ameriških različicah španščine ter primerja njegove evidencialne vrednosti s slovenskimi ustreznicami v izbranih literarnih besedilih. V študiji je najprej predstavljena konceptualna prepletenost pojmov epistemske naklonskosti in evidencialnosti ter zavzame pozicijo, ki v njiju vidi dve ločeni kategoriji. Sledi predstavitev osrednjih smernic najnovejših raziskav o prislovu dizque, ki postaja v ameriških različicah španščine vse pogosteje rabljena oblika. Tako po oblikoslovno-skladenjskih kot semantično-pragmatskih značilnostih se zdi, da sta naklonska členka menda in baje njegovi najbližji slovenski ustreznici, zato avtorica v nadaljevanju pretrese nekatere besednovrstne podobnosti in skladenjska ujemanja ter opredeli kategorijo t. i. evidencialnih označevalcev. Sledi analiza prevodnih ustreznic dizque v izbranih leposlovnih besedilih. Analiza primerov pokaže, da so pri signaliziranju evidencialnih pomenov najprimernejše slovenske ustreznice dizque prav naklonski členki, čeprav je enako pogosta tudi struktura z glagolom rekanja. |
|---|---|
| ISSN: | 1854-9632 2350-4218 |